Tožilka Katarina Bergant je sodišču že na prejšnji obravnavi predlagala, da bi angažirali komisijo izvedencev psihologov. Kot je utemeljila svoj predlog, je sodni izvedenec, na katerega mnenju so osnovali obtožnico o morilski sli, odstopil od svojega mnenja, tožilstvo pa obtožnice zgolj na podlagi stališča strokovnjakinje obrambe ne more spremeniti. Zato sodišču predlagajo imenovanje komisije, ki bi izdelala oceno Radana, pregledala mnenji obeh doslej zaslišanih psihologov ter njunih metod dela.
Klinični psiholog Aleš Friedl je namreč pred tedni odstopil od svojega izvedenskega mnenja, na katerem med drugim sloni obtožnica. V njem je zapisal, da ima Radan narcisistično osebnostno motnjo in kompleks večvrednosti, njegova samopodoba pa da je razcepljena na nerealno zunanjo podobo in njegovo notranjost.
Friedl je od svojega mnenja odstopil po tistem, ko je klinična psihologinja Alenka Sever, ki je za obrambo izdelala psihološko mnenje o Radanu, podala povsem nasprotno psihološko oceno obtoženega zdravnika. Friedlu je očitala, da je uporabil napačne in pomanjkljive metode pri ustvarjanju izvedeniškega mnenja ter pri tem ubral napačen pristop.
Avstrijski izvedenec Wolfgang Kröll pa je za vse bolnike, katerih umora iz morilske sle je Radan obtožen, ocenil, da so umrli naravne smrti in ne zaradi morebitnih previsokih odmerkov zdravil. Po njegovem mnenju je Radanov zagovor glede obravnave teh bolnikov glede na dokumentacijo verodostojen. Tako je prepričan, da je bila obravnava teh bolnikov ustrezna, uporaba in odmerjanje zdravil pa je bilo glede na bolezni bolnikov upravičeno. Na podlagi tega pričanja je sodišče Radanu tudi odpravilo pripor.
Tožilstvo je tako po besedah tožilke angažiralo specialistko anesteziologije in reanimatologije ter državno koordinatorico razvoja paliativne oskrbe v Sloveniji Matejo Lopuh, ki se je v svojem strokovnem mnenju opredelila do Kröllovih ugotovitev. Lopuhova se je po besedah tožilke opredelila do celotne zdravstvene dokumentacije v tem primeru, do zagovorov obtoženega Radana in do mnenj avstrijskega izvedenca.
Določene zadržke do mnenj Krölla je včeraj izrazil tudi nevrolog in nevropatofiziolog Fajko Bajrović. Kot je pojasnil senatu, je med drugim sodeloval v enem od internih strokovnih nadzorov na nevrološki kliniki, odrejenem po razkritju prvega domnevnega primera smrti bolnika s kalijem. Sodišču je podrobneje opisal učinke propofola in kalija na telo ter se izrekel do podatkov o vitalnih funkcijah nekaterih od umrlih bolnikov.
V nasprotju z mnenjem Krölla, da odmerki zdravil, ki so jih glede na dokumentacijo bolnice prejele, niso bili usodni, je Bajrović včeraj dejal, da glede na zdravstveno stanje posameznih bolnikov ni videl razloga za tako visoke odmerke.
Radan je skušal svoje takratne odločitve utemeljiti z drugimi zdravstvenimi stanji posameznih bolnikov. Za enega od bolnikov je navajal, da je imel akutno vnetje potrebušnice. Bajrović je utemeljitev Radana ocenil kot "zelo korajžno", če je bolniku, ki je že prejel dozo morfija, kot je bila zabeležena v temperaturnem listu, dal naenkrat še tako veliko dozo propofola, ob tem da je imel bolnik že zelo nizek krvni tlak, propofol pa ga še zniža.
Včeraj je med drugim pričala tudi upokojena medicinska sestra z oddelka za intenzivno nevrološko terapijo Nada Savić, ki je leta 2014 delala z Radanom. Med drugim je opisala dogajanje med enim svojih turnusov, ko ji je Radan naročil, naj bolniku nastavi infuzijo kalija z najvišjim pretokom.
Zaradi preobilice dela je po tem dejanju sobo bolnika zapustila in se posvetila drugim bolnikom, pozabila pa je kalij zabeležiti v temperaturni list. Ko se je tega kasneje spomnila in se vrnila v sobo, pa ji je Radan dejal, da kalij ni stekel. Na vprašanje sodnika, ali je šla preverjati, če to drži, je Savićeva odgovorila, da "če je zdravnik rekel, da ni steklo, pač ni steklo" in da se ni spraševala, zakaj ne. Prav tako ni vedela povedati, koliko tekočine je še bilo v infuziji v tistem trenutku.
Tehnik zdravstvene nege na nevrološki kliniki UKC Ljubljana Roman Hozjan se v pričanju sprva ni spomnil ničesar o umrlih bolnikih. Na vprašanja tožilke o njegovem poznanstvu z zagovornikom Radana Ivanom Krstićem pa je priznal, da je šel z odvetnikom nekajkrat na pijačo, tam pa med drugim tudi poklical eno od prič v sojenju, medicinsko sestro Petro Šanc ter jo dal Krstiću na telefon. Ob tej izjavi je tožilka spomnila na Krstićevo izjavo na enem od prejšnjih narokov, ki je kot "znanstvena fantastika" označil trditev, da naj bi se še pred narokom srečal s Šančevo.
Na prihodnji obravnavi v četrtek bodo zaslišali še nekaj prič, med drugim zdravnico na nevrološki kliniki Natašo Milivojevič, ki je s pričanjem začela že včeraj, ter glavno medicinsko sestro nevrološke klinike Heleno Tušar.