V času digitalizacije in poslovanja prek spleta, ko mnogi pacienti ure in ure zapravijo za neuspešno klicanje svojih osebnih zdravnikov, tako ljudje doživijo še mrzel tuš ob poskusu komunikacije prek elektronske pošte. Ena od prednosti elektronske komunikacije je namreč ravno v tem, da ni časovno vezana. Torej pacientu ni treba ure in ure (pogosto neuspešno) klicati v zdravstveni dom, ampak pošlje sporočilo po elektronski pošti, medicinska sestra pa pač odgovori, ko ima čas.
V zdravstvenih domovih po Sloveniji lahko pacienti po elektronski pošti zdravnikom med drugim pošljejo naročilo za predpis stalne kronične terapije, naročilo za predpis napotnice za kontrolni pregled pri specialistu ter najavo na pregled v ambulanti osebnega zdravnika, za katerega ni potrebna triaža (presoja) glede stopnje nujnosti.
Na direktorico ZD Ljubljana Antonijo Poplas Susič ter strokovno direktorico Teo Stegne Ignjatovič smo naslovili vprašanja, zakaj takšno ravnanje zdravstvenih delavcev v njihovem zavodu do pacientov.
Pravijo, da zdravnike oziroma medicinske sestre ob ponedeljkih in po prazničnih dneh pričaka tudi po 200 do 300 mailov od pacientov. Zdravniki pa v teh dneh ne morejo zgolj brati teh sporočil, ampak morajo opravljati preglede pacientov. Nekdo recimo med vikendom napiše serijo mailov, kar nekaj sporočil je v smislu »trgovanja« za napotitve in druge storitve brez obiska zdravnika. Dodali so, da je precej »družabnega razpravljanja« z zdravstvenimi timi, tudi povsem nepotrebnih vprašanj (kdaj je odprt zdravstveni dom, kje je urgenca, koliko ima kdo še zdravil…). Tega ni mogoče obvladati. Zato so sprejeli odločitev, da maile napisane v času vikendov in dela prostih dni ne bodo prebrali.
Na ta način želijo paciente »spodbuditi, da se komunikacije preko e-pošte poslužujejo tekom delovnih dni«. Za implementacijo tega se posamezni zdravniki lahko odločijo ali pa tudi ne. Ugotovili so, da »tisti pacienti, ki zdravstvene storitve potrebujejo najmanj, največ obremenjujejo z e-pošto in to se nakazuje po vikendih oz. praznikih«. Pomembno je, da pacienti pridejo v ambulanto osebno na pregled in na tak način dobivajo ustrezno zdravstveno oskrbo. E-pošta je na nek način pomagalo, nikakor pa ne more usmerjati dela zdravnikov in ga preorientirati v (ne)zdravstveno obravnavo po e-pošti.
V ZD Ljubljana pod vodstvom direktorice Susičeve gredo nekateri torej v času nazaj in ne naprej. Elektronska komunikacija je namenjena ravno temu, da pacienti manj obremenjujejo zdravnike s prihodi v zdravstveni dom, pač pa da se vse storitve, ki jih je moč urediti prek spleta, tako tudi uredijo. Gre za prakso po vsej Sloveniji. Nihče ne trdi, da naj zdravniki opravljajo preglede prek spleta, kot v odgovoru sugerira Susičeva. Poleg tega so nas pacienti opozorili, da v nekaterih ambulantah medicinske sestre zavračajo branje tudi tistih mailov poslanih recimo ob 14.uri (torej zavračajo, da bi prebrale te maile naslednji delovni dan), če je bil tisti dan delovni čas ambulante na primer do 13. ure.
