Država je že leta 2013, torej še pred silovitimi poplavami, ki so oktobra 2014 zalile ljubljanski Vič, sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane. V 1. fazi del so bili izvedeni tudi nekateri posegi na Gradaščici v občini Dobrova - Polhov Gradec, a najpomembnejša sta bila ureditev Gradaščice in zlasti Malega Grabna na območju mestne občine Ljubljana. 2. faza del pa predvideva gradnjo zadrževalnika, o katerem se govori že desetletja.
Argument stroke za gradnjo zadrževalnika ob naselju Razori pri Dobrovi na eni redkih ravnin v občini je, da je to edina lokacija, kjer se dolina dovolj razširi, da se lahko tam uredi rezervoar za veliko količino vode. Gradaščica in Horjulščica pred tem namreč tečeta po dokaj ozkih dolinah.
A domačinov ta pojasnila ne zadovoljijo. Zadrževalnik Razori je namreč namenjen primarno zaščiti Ljubljane in ne Dobrove, hkrati bi zanj morali žrtvovati velik del najboljše kmetijske zemlje v občini. Že leta 2008 so se občani o tem izrekali na referendumu in kar 98 odstotkov jih je nasprotovalo gradnji zadrževalnikov v njihovi občini.
Vseeno se projekt gradnje zadrževalnika Razori nadaljuje, medtem ko se nič ne naredi, da bi se po desetletjih zanemarjanja morda očistilo struge hribovskih potokov, ki napajajo Gradaščico in Horjulščico. Po izdatnih investicijah v protipoplavno zaščito v ljubljanski občini oba vodotoka že nekaj let nista več grožnja Ljubljani, zato pa divjanje rečic in njunih pritokov ob neurjih zelo občutijo v občini.
V lanskih poplavah je bilo poškodovanih ali uničenih okoli 70 kilometrov občinskih cest, več mostov in druge infrastrukture, škode pa je bilo za okoli 37 milijonov evrov. Tako ni presenetljivo, da je Fazarinčeva izjava razkurila več kot enega občana.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
