Nekoč je bil kralj slovenskih kinov, zdaj mora padli tajkun Racman v zapor zaradi zlorabe prostitucije

Racmanu so kazen združili z že pravnomočno obsodbo na dve leti zapora zaradi oškodovanja upnikov pri prodaji ljubljanskega Koloseja. Enotna kazen tako znaša pet let in deset mesecev zapora. Plačati bo moral tudi 30.000 evrov denarne kazni. Prav toliko bo moral plačati Kojc, Šurbek pa 21.000 evrov.

Odločitev o vračilu protipravno pridobljene koristi je sodišče preložilo na drugi postopek, saj je gospodarska družba Cratos, ki je bila tudi med obtoženimi, del koristi prenašala na druge pravne osebe. Cratos bo sicer moral plačati 100.000 evrov denarne kazni.

Kot je dejala predsednica sodnega senata Tatjana Cvetičanin, so štirje obtoženi krivi, da so med avgustom 2014 in januarjem 2019 zaradi izkoriščanja sodelovali pri prostituciji drugih oseb, dejanje pa so storili v okviru hudodelske združbe. Hudodelski načrt so začeli izvajati Racman, Kojc in Šurbek. Za nakup nekdanje igralnice na Ajševici so se začeli zanimati leta 2012, stavbo pa začeli preurejati leto zatem. Ternovec je k načrtu pristopila najkasneje ob odprtju kluba sredi leta 2014.

Z oglaševanjem velnes storitev so po besedah predsednice senata prikrivali, da se je v klubu Marina tudi izvajala prostitucija, in sicer pod pogoji, ki so jih določili obtoženci.

Prostitutkam so določili čas nudenja spolnih dejanj in enotno ceno, v klubu pa so morale ostati določen čas. S takimi pravili so nad njimi vzpostavili odnos podrejenosti, saj so jim v primeru kršitev prepovedali vstop v klub in opravljanje storitev, s katerimi so se preživljale. Plačevati so morale vstopnino, kar pomeni, da so lastnikom izročale del prihodkov od prostitucije.

Na ta način so izkoristili najmanj 417 žensk, je dejala sodnica. Naštela je njihova imena in vzdevke ter za vsako tudi čas prisotnosti v klubu. Kot je pojasnila, je s seznama 532 oškodovank, ki ga je pripravilo tožilstvo, upoštevala le tiste, ki so bile v klubu Marina več kot pet dni. V klubu se je sicer zvrstilo več kot 148.000 moških obiskovalcev.

Racmana so v sodbi označili za enega od vodij hudodelske združbe. Priskrbel je sredstva za začetek delovanja kluba in omogočil najem prostorov. Čeprav po tem njegova vloga navzven ni bila več vidna, je še naprej sodeloval pri vodenju in organiziranju prostitucije.

Kojc in Šurbek sta bila solastnika družbe Cratos, ki je upravljala klub Marina, na njen račun pa so se stekala sredstva od vstopnin žensk. Samo iz tega naslova sta pridobila več kot štiri milijone evrov protipravne premoženjske koristi. Kojc je financiral tudi začetek delovanja lokala, Šurbek pa je skrbel tudi za oglaševanje, je ugotovilo sodišče.

Ternovec je po ugotovitvah senata kot direktorica Cratosa in operativna vodja kluba Marina po navodilih Šurbka in Kojca vodila poslovanje kluba, določala notranja pravila delovanja, potrjevala rezervacije in s tem izbirala ženske za izvajanje prostitucije, jim določala razporede in delovni čas.

Obtoženi so trdili, da so bile ženske gostje kluba, ki so dejavnost prostitucije izvajale samostojno, a to po besedah predsednice senata ne spremeni pravnih dejstev, lahko jih samo prikrije. Dejstvo je, da je bila prostitucija ključna dejavnost, zaradi katere so moški gostje prihajali v klub Marina. Zakonite dejavnosti kluba so imele visok promet prav zaradi tega. Poleg tega ženske niso prihajale v klub in plačevale vstopnine, da bi koristile storitve kluba, ampak da bi tam izvajale pridobitno dejavnost. Zaradi velnesa prav gotovo ne bi prihajale iz drugih držav v Novo Gorico, je poudarila sodnica.

Po presoji sodišča je očitno, da klub Marina ne bi mogel delovati, če ne bi imel vsaj minimalnega nadzora nad izvajalkami spolnih storitev in če ne bi bil vzpostavljen mehanizem, ki jih je silil k spoštovanju pravil, ki so jih določili v klubu. Brez dvoma so morale biti prostitutke v klubu določen čas, saj drugače ne bi bilo mogoče zagotavljati zadostne ponudbe, ki so jo gostje pričakovali, je ocenilo sodišče.

Predsednica senata je kot nesprejemljivo označila mišljenje, da prihaja do izkoriščanja le takrat, ko se spolnemu delavcu odvzame več kot polovico zaslužka. Posrednikom spolnega dela ne pripada nič, saj storitev opravijo spolni delavci sami in sami nosijo tudi tveganje. Ekonomsko izkoriščanje ne pomeni, da se drugega prisili v delovno razmerje. Tudi če se delavec prostovoljno odloči za sodelovanje, to ne opravičuje delodajalca, da ga izkorišča, je pojasnila.

Tožilstvo je med sojenjem zagovarjalo stališče, da v Sloveniji prostitucija ni nezakonita, če pri tem sodelujeta samo dve osebi, čim ima od tega korist nekdo tretji, pa gre za zlorabo in kaznivo dejanje.

Predlagalo je, da Racmana obsodijo na deset let in pol, Kojca in Šurbka na deset in Ternovec na pet let zapora, povezanim gospodarskim družbam pa odvzamejo nezakonito pridobljenih 22,5 milijona evrov. Po razglasitvi sodbe je specializirana državna tožilka Maja Veber Šajn je napovedala pritožbo, ker meni da so kazni prenizke.

Zagovorniki obtoženih so predlagali oprostilne sodbe. Med drugim so trdili, da ekonomska korist od prostitucije drugih ni kaznivo dejanje, če pri tem ni posegov v avtonomno odločanje osebe o lastnem spolnem življenju. Po razglasitvi so poudarili, da gre šele za prvostopenjsko sodbo.