Nekdanja predsednica DSP državi očita, da je pisateljsko društvo spravila na kolena

"Država je v resnici tako ugledno organizacijo, kot je DSP, spravila povsem na kolena," je dejala Aksinja Kermauner in pojasnila, da društvo zaposlenim ni moglo zagotoviti niti osnovnih plač, prav tako ni imelo na voljo dovolj sredstev za vzdrževanje društva. Člani organov društva so denimo svoje funkcije opravljali častno ter si zaradi finančne podhranjenosti društva niso izplačevali sejnin.

Po besedah Aksinije Kermauner bi moralo društvo že lani poleti, ko se je aktualna kriza nakazovala, poiskati kriznega managerja. A člani društva so tedaj verjeli, da bodo situaciji kos. Potem ko so v ponedeljek štiri administrativne in strokovne sodelavke DSP ponudile odstop, ker jim društvo ni moglo izplačati honorarjev, ki so jih zaslužile, pa je po besedah sogovornice počilo, saj so v DSP ob tem ugotovili, v kakšni situaciji se je društvo dejansko znašlo. "Država bi se morala zavedati, da gre za društvo pisateljev in ne ekonomistov. Država bi morala poskrbeti za naš osnovni obstoj," je poudarila.

V ponedeljek zvečer so na oddaji Odmevi RTV Slovenija predstavili, da je DSP od Javne agencije za knjigo RS (Jak) med letoma 2014 in 2017 prejela v povprečju nekaj manj kot 230.000 evrov na leto, lani pa 212.800 evrov, sicer pa društvo letno razpolaga z okoli pol milijona evrov. Od tega po besedah Aksinje Kermauner okoli 60 odstotkov društvo pridobi s strani države, ostalo pa si morajo zagotoviti sami - iz donacij, članarin, oddaje društvenih nepremičnin ter ostalih virov.

Je pa sogovornica opomnila, da je iz slik financiranja društva mogoče razbrati zgolj, koliko sredstev je to prejelo za svoje delovanje, ne pa tega, koliko projektov je dejansko izvedlo s tem denarjem - od mednarodnega festivala Vilenica in Slovenskih dnevov knjige do projektov, kakršna sta Trubarjev sklad in Litterae Slovenicae. Po besedah predsednice v odstopu bi DSP za vse svoje projekte ter za kritje samega delovanja potrebovalo še vsaj enkrat toliko sredstev, kot jih ima trenutno na razpolago.

"Država ima do društva mačehovski odnos. Treba se je zavedati, da gre za skoraj 150 let staro društvo, da se je prav v prostorih društva dogajalo osamosvajanje in se je pisala zgodovina slovenskega naroda. In društvo je zelo izgubilo na pomembnosti tudi zato, ker ni imelo na razpolago dovolj sredstev," je menila in ob tem razmišljala, da "gre denar za marsikaj, za društvo, ki podpira knjigo, bralno pismenost in ostalo pa ni denarja". To je po njenih besedah zelo težko sprejeti: "Tudi s peresom ustvarjamo boljši svet. Kultura vodi svoj narod naprej, brez kulture pa narod umre. In tega bi se morali zavedati."

Glede govoric o slabih odnosih med člani društva pa je dejala: "Z odnosi je tako. Če je veliko denarja so odnosi krasni, če začne škripati, bo pa vsak gledal na to, kaj kje je. Tako je povsod. Kjer je kriza, se odnosi zaostrijo. Ni bil pa to nikakor razlog za moj odstop."

Sicer je sogovornica dejala, da je ob ponedeljkovi izjavi direktorice Jak Renate Zamida prišlo do nesporazuma, saj je društvo oddalo svoj prispevek za črpanje sredstev te agencije: "Jak moramo zelo pohvaliti, saj smo zmeraj zelo dobro sodelovali. Zahtevek smo preverjeno oddali."

Aksinja Kermauner je UO društva včeraj seznanila s svojim odstopom, a je le ta ne more razrešiti s funkcije predsednice, saj jo je potrdil občni zbor. Včeraj so sklenili, da bodo nove volitve na občnem zboru, ki bo predvidoma v drugi polovici maja, do tedaj pa bo Aksinja Kermauner opravljala funkcijo predsednice v odstopu. Kot je dejala za STA, bo čimprej za vodenje društva pooblastila aktualnega podpredsednika Dušana Šarotarja in podpredsednico Gabrielo Babnik.

Svoj odstop je poleg administrativnih sodelavk društva Nike Brajnik, Nine Kokelj, Agate Šimenc in Nane Vogrin v teh dneh ponudila tudi članica UO Cvetka Bevk. Aksinja Kermauner je povedala, da novega člana oz. članico odbora ta hip še iščejo.