Ne fotografirajte sms-čestitk politikov, raje kradite paštete in jušne kocke!

Tako je prejšnji teden višje sodišče potrdilo kazen fotoreporterju Janiju Božiču na pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, ker si je leta 2013 tik pred izvolitvijo Alenke Bratušek za predsednico vlade drznil fotografirati čestitko na njenem mobilnem telefonu, ki ji jo je poslal poslovnež Peter Kraljič.

Prejšnji teden se je tudi razkrilo, da je zdaj že nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Janko Burgar v trgovini Mercator večkrat kradel paštete, jušne kocke, piškote in podobno, zaradi česar so ga prodajalke naznanile policiji. Stroške je sicer povrnil, tožilstvo pa je ovadbo proti njemu zavrglo z obrazložitvijo, da je bila vrednost tatvin manj kot 50 evrov in nesorazmerna s stroški, ki bi jih prinesel kazenski pregon. V primeru državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Andreja Špenge, ki je iz Bauhausa »iz nesporazuma« odnesel tesnilo, ne da bi ga plačal, se ni zgodilo niti to, saj ga trgovina ni upala naznaniti, prav tako ga ni razrešila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Popolnoma drugače je tožilstvo ravnalo pri fotoreporterju Janiju Božiču, ko je (po naključju) fotografiral že omenjeno sms-čestitko prav takrat izvoljene premierke Alenke Bratušek. V tem primeru se tožilstvo ni izgovarjalo na nesorazmernost stroškov kazenskega pregona, čeprav ni šlo za materialno oškodovanje, ampak za poseg v zasebnost javne osebnosti. Še več, tožilstvo je predlagalo pogojno kazen pet mesecev zapora, sodišče pa jo je tudi potrdilo, saj je očitno šlo za veliko hujši zločin, kot če bi Božič po trgovinah kradel paštete, jušne kocke ali pa tesnila. Seveda če bi to res počel, bi moral biti najmanj državni sekretar, ne pa zgolj novinar ali fotoreporter. Božič pa se je moral zaradi maščevalnosti slovenske politike, ki ga je prikrajšala za sleherni košček kruha, z družino preseliti v London, kjer zdaj lahko nemoteno fotografira javne osebnosti.

Sodišče je bilo sicer seznanjeno s praksami v drugih evropskih državah članicah EU glede slikovnega snemanja predmetov najvišjih državnih predstavnikov, zaradi česar je Božič upravičeno sklepal, da ne počne ničesar nezakonitega, saj je navsezadnje tudi Slovenija članica EU. Tako je denimo italijanska Repubblica konec leta 2011 objavila fotografije sporočila, v katerem je takratni premier Silvio Berlusconi vabil na kavo svoje poslanke med zasedanjem parlamenta, in sporočila, v katerem se je takratnemu mandatarju Mariu Montiju poznejši premier Enrico Letta ponujal za ministra. V Veliki Britaniji, kjer zdaj živi in dela Božič, so leta 2009 v Telegraphu objavili fotografije dokumenta, ki ga je državna sekretarka Hazel Blears nosila po Downing Streetu, vidna je bila tudi njegova vsebina.

V Nemčiji je tednik Bildt predlani objavil, kako si je poslanec CDU Christopher Bergner med sejo parlamenta po prenosnem telefonu ogledoval Playboyevo zajčico. Vsi hrvaški mediji pa so objavili pornografsko sporočilo, ki ga je po mobilnem telefonu med zasedanjem županijske skupščine pošiljala načelnica Osiješko-baranjske županije Romana Mihaljević. Glavni urednik Slobodne Dalmacije Ivo Bonković se je zgražal, ko smo mu povedali, zakaj v Sloveniji kazensko preganjajo fotografe. Pred Hrvaško se sicer radi postavljamo z varovanjem človekovih pravic in podobnim, a vsaj glede svobode tiska se lahko skrijemo v najmanjšo mišjo luknjo!

Takoj ko je Jani Božič na svojem portalu Podlupo.net objavil fotografijo čestitke predsednici vlade, ki je bila poslana celo dvajset minut pred njeno izvolitvijo (!), je reagiral vodja njene poslanske skupine Jani Möderndorfer in o tem obvestil takratno generalno sekretarko državnega zbora Mojco Prelesnik, ki je nato o tem obvestila policijo. Toda kazenski pregon je lahko stekel le na predlog Alenke Bratušek. Po vložitvi obtožnice je zadeva prišla na okrajno sodišče v Ljubljani, pred katerim sta pričala tako Bratuškova kot Božič. Slednji je kot obtoženec moral prileteti iz Londona. Zadeva je bila tako zahtevna, da so jo morale obravnavati tri različne tožilke – in na koncu je bil fotograf pogojno obsojen na pet mesecev zaporne kazni. Kazen je te dni potrdilo še višje sodišče. O svojem hudem »zločinu« in še hujši kazni bo v naslednjih dneh Božič obvestil pomembne ljudi v Veliki Britaniji. Da bodo lahko svoje novinarje in poslovneže opozorili, kaj se jim utegne zgoditi, če se bodo kdaj s fotoaparatom odpravili v tako nevarno državo, kot je Slovenija.

Jani Božič se bo po svojem odvetniku Radovanu Cerjaku zoper sodbo pritožil na vrhovno oziroma ustavno sodišče: »Mojo čast in ime so omadeževali in pravici mora biti zadoščeno. Samo dvomim, da bo to uspelo v Sloveniji.«