Pirc Musarjeva je svojo kandidaturo napovedala v paviljonu Ruske dače, katere lastnik je njen soprog Aleš Musar.
Gonilo njenega dela bo, če bo izvoljena, moč strniti v stavek: "Ne bom tiho," je ob današnji najavi kandidature poudarila Pirc Musarjeva. Kot pojasnjuje, se namreč že vse svoje življenje ukvarja s temeljnimi človekovimi pravicami in temelji pravne države, prav predsedniška funkcija pa je po njenem mnenju tista, kjer je boj za obe omenjeni področji poudarjen.
Pirc Musarjevo so, kot je danes spomnila, že velikokrat vabili, da vstopi v politiko, a je vsakič znova zatrjevala, da je za to premlada, poudarja predsedniška kandidatka. Zatrjuje tudi, da se v izvršilni veji oblasti ne vidi, saj je treba ob tem včasih sprejemati tudi "gnile kompromise".
Že nekaj let pa v njej tli želja, da bi lahko v slovenskem družbenem in političnem prostoru še kaj naredila, zato ocenjuje, da ji je funkcija predsednice države pisana na kožo.
O tem, v čem si želi biti drugačna od aktualnega predsednika Boruta Pahorja, ki se bo po 10 letih poslovil s čela države, Pirc Musarjeva pravi, da je pozicija predsednika republike, tista, ki mora v najbolj kritičnih časih jasno in glasno povedati, kar misli.
Tudi sama se ne namerava vpletati v notranjepolitične boje, bo pa spregovorila takrat, ko bo to treba zaradi stisk ljudi, kršitev temeljnih človeških pravic, negacije pravne države in pritiskov na neodvisne nadzorne institucije. Kot pravi, se zaveda tudi, da mora predsednik zastopati vse državljane. "A v tej svoji želji, da boš všečen vsem, postajaš premedel. Absolutno se bom pogovarjala z vsemi, a če bom verjela, da je treba kdaj kaj na glas povedati, se kritik ne bom bala," zatrjuje.
Kandidaturo bo vložila s podpisi volivcev, v skladu z zakonom jih mora zbrati 5000. Kot še poudarja Pirc Musarjeva, ne bo pristala na to, da bi postala strankarska kandidatka, ne bo pa odklonila pogovorov o morebitni podpori s kakšno od strank.
Kot je bilo predstavljeno na konferenci, Pirc Musarjevo pri kandidaturi podpira 14 posameznikov iz različnih sfer družbe, ob nekdanjih predsednikih Kučanu in Türku še igralki Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner, pevka Alenka Godec, pisatelj Tadej Golob, članica SAZU in profesorica prava Alenka Šelih, dolgoletni televizijski voditelj in novinar Slavko Bobovnik, nekdanji košarkar Boštjan Nachbar, humanitarke Ninna Kozorog, Biserka Marolt Meden in Anita Ogulin, nekdanji predsednik DZ Pavel Gantar ter pravnik in humanitarec Dragan Petrovec.
54-letna pravnica je svojo profesionalno pot začela kot novinarka in voditeljica na Televiziji Slovenija, nadaljevala pa na POP TV. Julija 2004 jo je DZ na predlog takratnega predsednika republike Janeza Drnovška izvolil na mesto pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja, nato pa je dva mandata opravljala funkcijo informacijske pooblaščenke. Od leta 2014 deluje v pravni pisarni, ki jo je ustanovila.
Pirc Musarjeva je sicer danes kot prva uradno napovedala kandidaturo za predsednico države, notranji kandidacijski procesi tečejo tudi v parlamentarnih strankah. Med kandidati se tako omenja podpredsednico največje vladne stranke Gibanja Svoboda Marto Kos - njeno kandidaturo bo v ponedeljek obravnaval kongres stranke. Med možnimi kandidati se omenja še nekdanjega premierja Mira Cerarja, nekdanjega zunanjega ministra Iva Vajgla in kočevskega župana Vladimirja Prebiliča, mnogi na te mestu vidijo tudi evropsko poslanko in nekdanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak.