Evropski poslanec Milan Zver je opozoril, da se je sedanja slovenska zunanja politika odmaknila od evroatlantskih integracij in da je preveč proruska. Napovedal je tudi spremembe v nazivu zunanjega ministrstva.
Po besedah Zvera je teža slovenske zunanje politike v zadnjih letih padla oz. stagnira že nekaj let. To je posledica strateških napak glavnih odločevalcev, v prvi vrsti zunanjega ministra Karla Erjavca, je poudaril evropski poslanec.
Za največjo strateško napako je ocenil arbitražni sporazum za določitev meje s Hrvaško. Slovenija bi svoj cilj lahko dosegla tudi drugače, je prepričan. Vendar zdaj je, kar je, in arbitražno odločitev je treba spoštovati. Toda brez dialoga s Hrvaško ne bo šlo, je opozoril Zver.
Druga strateška napaka je po njegovih ocenah "strateški premik" od evroatlantskih integracij proti "vzhodu in jugovzhodu". Kritičen je bil do prepogostih obiskov slovenskega političnega vrha v Moskvi, Teheranu in tudi Ankari, "destinacijah, ki so protizahodno usmerjene", medtem ko so se odnosi z ZDA po njegovih ocenah povsem zanemarili in so stiki zgolj še na tehnični ravni.
Taka politika je po ocenah Zvera neverodostojna, saj bi morali biti tudi glede na strategijo o zunanji politiki, ki jo je sprejel državni zbor, bolj usmerjeni v evroatlantski prostor, ne pa obratno. To se po njegovih besedah kaže predvsem v odnosu do Rusije in sankcij zaradi ukrajinske krize, kjer da se Slovenija obnaša, kot da ni član EU in Nata, ampak želi delovati kot nek mirovni posrednik.
Slovenija sicer formalno podpira enotno politiko EU do tega vprašanja, "a formalne izjave vodij slovenske zunanje politike so eno, dejanske aktivnosti pa nekaj drugega", je dejal Zver.
Kritičen je bil tudi do Turčije, ki da izgublja status evropske partnerke. Demokratični standardi v tej državi so padli, je opozoril Zver in dodal, da SDS tako kot Evropska ljudska stranka ne podpira članstva Turčije v EU.
Kritičen je bil tudi do "pasivizacije" slovenske vloge v okviru zveze Nato in Evropske unije. Slovenija je po njegovih besedah v času predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008 - ko je Slovenijo vodila vlada predsednika SDS Janeza Janše - kotirala visoko, zdaj je glede na političen vpliv in vlogo v spodnji polovici.
Med predlogi izboljšanja slovenske politike je Zver v prvi vrsti napovedal preimenovanje zunanjega ministrstva tudi v ministrstvo za evropske zadeve, "kot imajo to na Hrvaškem, v Avstriji in Franciji". Na ta način bi se poudarila tudi evropska dimenzija slovenske zunanje politike, je dejal in poudaril, da bodo priprave na novo slovensko predsedovanje EU v drugi polovici leta 2021 ena izmed glavnih prioritet SDS, če bo prevzela vlado.
Za to bo po njegovih ocenah treba okrepiti diplomatsko mrežo in jo narediti bolj učinkovito, za to pa bi bilo treba okrepiti tudi izobraževanje kadrov na zunanjem ministrstvu. Napoveduje tudi aktivnejšo vključitev v skupno evropsko zunanjo službo.
"Slovenska mreža ne bo nikoli velika, lahko pa je majhna in odlična," je izjavil Zver.
Na vprašanje, ali je tudi že kandidat stranke za zunanjega ministra, je evropski poslanec sicer poudaril, da "če vodi nek resor v stranki", to še ne pomeni, da bo na koncu tudi kandidat za ta resor v vladi. "To bo odločitev mandatarja," je dejal.
