Zgodba o uspehu še vedno teče. Mirko Tuš, ki je lani imel rekordno premoženje v višini 500 milijonov evrov ter tako postal najbogatejši Slovenec, je tudi letos ohranil prvo mesto. Po ocenah revije Manager znaša njegovo premoženje 340,6 milijona evrov, kar je za dobro tretjino manj kot minulo leto. Napovedi o delitvi trgovskega imperija med delničarje ni uresničil in raje ostaja edini delničar ter obenem predsednik uprave Skupine Tuš Holding.
Poklicni in poslovni začetki 53-letnega Mirka Tuša so po dvajsetih letih še vedno zaviti v skrivnost, saj vztrajno zavrača stike z novinarji. Kljub temu je bilo v javnosti doslej objavljenih že veliko zanimivih podatkov, še vedno pa ni splošno znano, da mu je potem ko se je leta 1989 odločil, da bo odprl prvo svojo trgovino z živili, zelo koristilo sodelovanje s še dvema poslovnima partnerjema, Mitjem Rakom iz Braslovč in Egonom Pukmajstrom s Polzele. Ker naj bi skupaj kupovali živila, so tako dosegli precej nižjo ceno, včasih polovično, vse kupljene izdelke pa naj bi nato tudi sami natovarjali in iztovarjali s kamionov.Medtem ko je imel Mirko Tuš svojo majhno trgovino v Slovenskih Konjicah, naj bi imel Rak trgovino in gostilno v Braslovčah, Egon Pukmajster pa naj bi odprl trgovino v nekdanjih prostorih zadruge, ki je bila v neposredni bližini Tovarne nogavic Polzela. Veliko izdelkov naj bi uvozili iz Avstrije, njihovi reklamni izdelki, ki so jih propagirali na plakatih in na katerih je bila predstavljena tudi njihova trgovska »triperesna deteljica,« pa naj bi bili prav taki, kot so jih takrat uporabljali avstrijski trgovci; v akcijah si za plačilo enega izdelka dobil dva ipd.
Grožnje zaradi motenja zasebnosti
Kasneje naj bi Egon Pukmajster svojo trgovino na Polzeli zaprl, medtem ko ima Mitja Raka v okviru svojega podjetja Pauer še vedno znano in v afriškem stilu opremljeno picerijo Afrika. Ker smo hoteli informacije preveriti, smo Mitjo Raka obiskali v njegovi piceriji ter ga prosili za pogovor. Zaradi pomanjkanja časa nam je predlagal, da ga pokličemo dan kasneje.
Podoben je bil odziv Egona Pukmajstra, ki je bil med našim obiskom na službeni poti. Čeprav smo le želeli izvedeti nekaj več podatkov o njihovih skupnih poslovnih začetkih, pa so že isti dan nastali zapleti. V naše uredništvo je poklicala Tuševa odvetnica Nina Zidar Klemenčič; trdila je, da smo sogovornike zavajali z neresničnimi informacijami o tem, da je Mirko Tuš seznanjen s pisanjem članka ter da bodo zato sprožili ustrezne kazenske in civilne postopke.
Očitek o zavajanju je bil povsem neumesten, saj smo Tuša po tiskovni predstavnici v resnici obvestili, da želimo o njem napisati življenjsko zgodbo, vendar ni bil pripravljen sodelovati z nami, ker se ne želi, kot so zapisali v odgovoru, medijsko izpostavljati. Pripravljen je bil odgovarjati le na vprašanja v zvezi s poslovanjem Tuš Holdinga. Bi Mirka Tuša morali vprašati tudi to, ali dovoli, da lahko o njegovih trgovskih začetkih govorita njegova nekdanja in prva partnerja, ki sta z njim sodelovala že pred dvajsetimi leti?
VEČ V TISKANI IZDAJI