Želi si, da bi se ta pobuda in morda še kakšna usmerijo v prebujanje in osveščanje javnosti glede spolnih zlorab.
V medijih je v teh dneh zaslediti vse več zahtev, da naj vsak sum zlorab v Cerkvi naznani organom pregona. Nadškof Zore je opozoril, da se ljudje dostikrat ne želijo izpostavljati. O »tem, kako daleč bo šla stvar v javnost, odloča žrtev«. Glede dileme, koliko podatkov naj bi objavili potem, ko so preiskovalna dejanja končana, je dejal, da naj bi se objavili, a s potrebnim upoštevanjem želja vpletenih. »V času začetnih preiskav, ko še ni ugotovljena krivda, menim, da še ni potrebno obelodaniti vseh podatkov. Nekaj drugega pa je, ko je nekdo pravnomočno obtožen in obsojen. Pa še takrat se lahko zgodi, da javno linčamo nekoga, ki je po krivici obsojen.«
O spovedni molčečnosti v primerih spolnih zlorab (sam sicer v spovednici še nikoli ni doživel priznanje tega greha) je nadškof Zore dejal, da ko spovednik sliši za to, lahko mirno reče, da bo odvezo odložil, dokler se storilec sam ne bo šel prijavit. »Spoved mora ostati sveta in nedotakljiva.« V intervjuju je izpostavil vzgojo bogoslovcev, skrbnost pri izbiri kandidatov za posvečenje na koncu bogoslovja. Pritrdil je mnenju, da je ravnatelj bogoslovja pomembnejša funkcija celo od škofovske.
