Nadškof Stres: Levica se ne zna otresti primitivnega sovraštva do Cerkve

Pri mariborskem finančnem zlomu je tako bilo "veliko subjektivnih vzrokov, tudi napačnih odločitev, bilo pa je tudi nekaj objektivnih okoliščin, ki so pripomogle k zlomu. Ne pristajam na poenostavljene obsodbe, kakor seveda tudi ne na poenostavljena opravičevanja, kakor da je do vsega tega prišlo le zaradi nepredvidene svetovne finančne krize," je pojasnil Stres.

Poleg krize so bile namreč tudi "velike zmote in neopravičljive pomanjkljivosti, brez katerih bi tudi finančna kriza ne pustila tako hudih posledic". Iz tega se bodo morali v Cerkvi na Slovenskem veliko naučiti, ugotavlja nadškof, "toda zaradi tega našega poslanstva ni konec".

Obenem Stres opozarja, da je vsaka škofija samostojna pravna oseba s polno odgovornostjo ter da "gospodarska politika mariborske škofije ni bila gospodarska politika Cerkve na Slovenskem".

Sicer pa so izstopi iz Cerkve zaradi tega dogajanja "zelo maloštevilni". Pri tem Stres opozarja na možnost manipulacij: "Če se izstop poveča s treh na šest ali s pet na deset oseb, mediji poročajo, kako se je število izstopov podvojilo."

Nadškof opozarja tudi na akcije "neke koalicije za ločitev Cerkve od države, ki širi veliko sovraštva in nestrpnosti do katoliške Cerkve in nagovarja ljudi k izstopu iz katoliške Cerkve" in ki ima po njegovih besedah v zadnjem času določen odmev tudi v politiki: "To se vidi tudi v zadnjem poskusu spremembe zakona o verski svobodi."

V tem primeru, tako Stres, "gre za zelo primitivno sovraštvo do katoliške Cerkve, naša levica pa se tega ne zna otresti. Gre za nadaljevanje istega sovraštva in kulturnega boja, ki je bil kriv tudi za povojne poboje in vse gorje, ki ga je komunistična partija med vojno in po njej povzročala katoliški Cerkvi, njenim duhovnikom in vernikom in od česar se njeni idejni nasledniki še danes ne znajo distancirati".

To sovraštvo pa še marsikje tli, je prepričan nadškof: "To je tisto sovraštvo, zaradi katerega imajo nekateri povojne poboje za drugorazredno ali celo odvečno temo. In tega očitno nekatere stranke ne morejo opustiti. Verjetno mislijo, da bi izgubile svojo identiteto..."

Zadnji, neuspeli poskus spremembe obstoječega zakona o verski svobodi je po njegovem prepričanju najnovejši primer tega zakoreninjenega sovraštva, zato tudi pričakuje nove izbruhe, "kajti leve stranke so se očitno zarotile, da bodo ta zakon zminirale. To bi storile takoj, če bi dobile priložnost za to".

V Cerkvi ne morejo sprejeti ponovnega oživljanja kulturnega boja in politizacije katoliške Cerkve, trdi Stres in dodaja: "Sedanja opozicija misli, da ne bo preživela brez obujanja ideoloških tem. Toliko slabše zanjo. Tudi ta pesem se bo enkrat izpela."

Sicer pa se je danes sovraštvo do Cerkve preobleklo iz marksističnega ateizma v sodobni sekularizem, ki hoče vernost prikazati kot prostočasno dejavnost ali hobi, jo potisniti iz javnosti v čisto zasebnost in jo s tem poriniti na obrobje družbe, še ugotavlja nadškof.

Težavo Stres vidi predvsem v neki splošni družbeni klimi, "ki jo narekujejo naši levičarji. Zato se levi pol naše družbe tudi ni nikoli zmogel distancirati do očitnih nestrpnih dejanj do vere in njenih simbolov. Od podgane v Marijinem naročju pa do zažiga križa".

"Kristjanofobija je očitno zelo pomemben del identitete levih strank in Slovenija je v tej točki še vedno hudo polarizirana," še dodaja Stres.