Nadškof Stres: Da je Slovenija postala demokratična država, se je morala osvoboditi od totalitarnega komunističnega režima

Po Stresovih besedah je nesporno dejstvo, da je naša nepopolna demokratizacija povezana s tem, da še nimamo neodvisne civilne družbe, ker nimamo popolne ekonomske in medijske svobode, prav tako nimamo civilne družbe, ki bi financirala samo sebe, veliko podjetij pa je v državni lasti.

"Cerkve in druge verske skupnosti sodijo na področje civilne družbe in so v tem smislu ločene od države. Ločitev države in cerkve ni in ne more biti kakšno izjemno dejstvo, saj je vse področje civilne družbe od države ločeno. Zato je sedmi člen naše ustave odveč in je anahronizem iz časov, ko civilne družbe v današnjem demokratičnem smislu še ni bilo," je dejal.

Ne samo cerkev, tudi celotna civilna družba je po njegovih besedah ločena od države. "In obratno, samo kolikor je celotna civilna družba ločena od države, je od nje ločena tudi cerkev. Nobenega razloga ni, da bi država izločevala cerkev in jo gledala bolj postrani, kakor gleda kulturne, prosvetne, rekreacijske in druge organizacije s področja civilne družbe," meni Stres.

Po njegovih besedah ima ideja civilne družbe zgodovinske korenine, ki segajo nazaj v srednjeveško zahodno krščanstvo, ki ga Vzhod ni poznal, in zato ni naključje, da se je boljševistični totalitarizem razvil najprej v Rusiji. Kot je dejal, se je Slovenija pred 30 leti osamosvojila od Jugoslavije in si prizadevala postati demokratična država. "Zato, da bi postala demokratična država, pa se je morala osvoboditi od totalitarnega komunističnega režima," pravi Stres.

Komunistična totalitarna država, v kateri je bila edino Katoliška cerkev samostojna ustanova, je svojo nedemokratičnost jasno kazala tudi na področju svojega odnosa do nevladnih organizacij. V komunistični državi, tako Stres, ni bilo prave delitve na državo in civilno družbo, saj tudi država v klasičnem pomenu besede ni obstajala.

Zanj pa komunistični totalitarni režim predstavlja verjetno najbolj popolno obliko totalitarizma. Imel je celovito, totalno zamisel o človeku, družbi in zgodovini v vseh njihovih razsežnostih in je to tudi nameraval uveljaviti v celoti, totalno, se pravi v širino na vseh področjih - od politike do umetnosti - in v globino vsake človeške duše ali prepričanja. Zato je bila njegova ideološka sestavina tako močno poudarjena.

Komunizem za Stresa seveda ni edini nasilni režim. Kot je dejal, lahko razlikujemo dve vrsti strahovlad. So nasilni režimi, ki so zgolj tiranije ali diktature. V takem primeru gre za posameznike ali skupine, ki se dokopljejo do oblasti in jo nato izvajajo z bolj ali manj brutalnim zunanjim nasiljem. Nekaj drugega pa so totalitarni režimi, ki so bistveno zasnovani na določeni ideji, na ideologiji.

Ocenil je, da so se neodvisna Cerkev, samostojno, svobodno gospodarstvo in neodvisno, pluralno javno mnenje zgodovinsko izkazali za tri najbolj odločilne stebre civilne družbe. Sestop z oblasti je dejanski samo tedaj, če je tudi izstop iz obvladovanja gospodarstva, medijev in odpoved ideološkemu monopolu, še pravi Stres. Ob tem dodaja, da resnične demokracije ni brez svobodnih in samostojnih ljudi.