Načrti: kako bi nova vlada vodila državo?

Med glavnimi gospodarskimi projekti izhodišča za pogajanja izpostavljajo zagon infrastrukturnih in energetskih naložb, še posebej na področju železnic, ki bodo financirane še iz evropskih sredstev zdajšnje finančne perspektive.

Ukrepe za javnofinančno konsolidacijo "z vsebinskim prestrukturiranjem javne porabe" je mogoče pričakovati v letu dni. Podrobnosti izhodišča ne navajajo, a očitno se začasno obeta zvišanje davka na dodano vrednost ter rebalans proračuna za letos.

Večji poudarek namerava verjetna nova vlada dati lesni industriji, nadaljevala bo s poenostavljanjem administrativnih postopkov, spodbujala internacionalizacijo poslovanja podjetij ter ustvarjala okolje za razvoj srednjih in malih podjetij. Na področju kmetijske politike predlaga, da bi se javni zavodi popolnoma oskrbovali pri domačih ponudnikih.

Cilj politike zaposlovanja bo, da ima čim več ljudi plačano delo po načelu "vsako delo šteje", ne glede na formalno obliko zaposlitve. Tako bi poostrili nadzor nad delom na črno, mladim pa zagotovili, da v štirih mesecih po zaključku izobraževanja oz. izgube dela prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje.

Na področju stanovanjske politike se med drugim napovedujejo model stanovanjskih kooperativ, nova oblika stanovanjskega kreditiranja ter spodbujanje bank k prodaji ali najemu stanovanj, ki jih imajo v lasti in jih ne želijo dati na trg.

Avtorji izhodišč so mislili tudi na ukrepe za izboljšanje življenjskega okolja. S tem namenom napovedujejo subvencije za energetsko sanacijo stanovanjskih sosesk in javnih stavb, uporabo obnovljivih virov energije, posodobitev javnega prevoza ter zeleni turizem.

Ob tem Finance opozarjajo, da v izhodiščih ni niti z besedo omenjeno, kako bi vlada sanirala bančni sistem in povečala likvidnost, kar sta ta hip največji težavi slovenskega gospodarstva. Tudi o privatizaciji državnih deležev družb ni sledu.

Bi pa Bratuškova povečala avtonomijo in odgovornost predstojnikov v javnem sektorju, nadaljevala proces centralizacije nekaterih funkcij na ravni celotne državne uprave.

V okviru zdravstva predvideva nadaljevanje eZdravja in projekta skrajševanja čakalnih dob, izboljšanje sistema finančnega nadzora in javnih naročil ter posodobitev sistema obračunavanja stroškov. Napoveduje uvedbo preglednega ločevanja med javno financirano in tržno ponudbo zdravstvenih storitev ter prilagoditev javne zdravstvene mreže dejanskim potrebam prebivalstva.

Kot temeljno načelo navaja nevmešavanje politike v delo medijev, uredništev in novinarjev. Prav tako napoveduje umik države iz neposrednega ali posrednega lastništva medijev.

Pogajalci obljubljajo, da se bodo posebej posvetili vse večji težavi korupcije in njenemu zatiranju. Obljubljajo boljše razmere za delovanje kriminalistične policije, državnega tožilstva in sodišč ter spremembo zakona, ki ureja odvzem protipravnega premoženja.