O fiskalnem pravilu šele 7. maja

Dogovor o prekinitvi seje je bil soglasen in mu niso nasprotovali niti predlagatelji današnje izredne seje, poslanska skupina SDS, čeprav utemeljenih argumentov za preložitev ne vidijo.

Eden glavnih pomislekov je sicer, ali poslabšane makroekonomske okoliščine dovoljujejo uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015 ali jo je treba preložiti.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je tako ob zavedanju pomena zapisa pravila v ustavo spomnila na občutno slabše makroekonomske okoliščine v primerjavi z lansko pomladjo.

Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali je cilj izvedljiv brez dodatnih negativnih posledic na rast in druge makroekonomske kazalce.

Ta dilema je po mnenju poslanske skupine SDS umetno ustvarjena, saj je predlagano besedilo fiskalnega pravila dovolj prožno in omogoča uravnavanje javnih financ v srednjeročnem obdobju.

V največji opozicijski poslanski skupini pa še naprej izrecno nasprotujejo vračanju predloga spremembe ustave na ustavno komisijo, saj za to po njihovem mnenju ni poslovniških podlag.

V današnji predstavitvi poslanskih skupin je bilo sicer slišati ponoven jasen izraz podpore vnosu pravila v ustavo s strani SDS, SLS, NSi, DL in DeSUS.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je tako ponovil, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo ob trenutnem povečanem pritisku na Slovenijo edino dovolj močno sporočilo, ki ga država še lahko pošlje budnim in kritičnim finančnim trgom, in edino udarno orodje, da se spremenijo trenutni negativni trendi.

Pogoj za to pa je, da bo temu koraku sledilo pravo in z evropskimi politikami usklajeno delovanje vlade, je dodal Tanko. V SDS opozarjajo, da vlada še vedno nima verodostojnega programa ekonomske politike. Ocene nekaterih članov vlade, tudi premierke Alenke Bratušek, o pristopu h konsolidaciji javnih financ, pa so po Tankovem prepričanju ceno zadolževanja pognale do meje še vzdržnega.

Po Tankovih besedah se mora politika dokončno odločiti, ali je za uravnoteženje javnih financ ali ne. Če tega trenutka ne bo izkoristila, se državi po njegovem piše slabo in lahko sledi polom.

V DeSUS fiskalno pravilo podpirajo, a priznavajo, da je treba upoštevati spremenjene okoliščine, saj mora biti eden njegovih glavnih ciljev dolgoročna blaginja. V SLS, DL in NSi pa bi spremembo ustave podprli že danes, če bi bilo zanjo dovolj glasov. Ker pa se želijo izogniti negativnemu signalu neenotnosti politike, pristajajo na preložitev.

Je pa na primer predsednik SLS Franc Bogovič, ki je sprejeti kompromis tudi predlagal, povedal, da je treba obrniti negativne trende zadnjih let in doseči širok dogovor, kako poseči v javne finance, kako upravljati z državnim premoženjem in kako sanirati banke. Potem naj bi kot krono vnesli še fiskalno pravilo v ustavo.

Ob tem je ocenil, da bo ta naloga pokazala tudi, kako se razume pojem konstruktivna opozicija.

V SD in PS, ki lani spremembe ustave nista podpirali, pa je bilo slišati podporo njegovemu vnosu v ustavo, a na realnih temeljih, ki ne bodo dodatno negativno učinkovali na gospodarstvo in socialno državo.

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je spomnil, da je PS tudi lani podpirala konsolidacijo javnih financ in medvladno pogodbo o fiskalnem paktu, ki od Slovenije terja vnos fiskalnega pravila v nacionalni pravni red.

So pa istočasno opozarjali, da s tem ne bi smeli hiteti in da bi morali pri tem upoštevati gospodarske interese države. Ves čas so zato po Möderndorferjevih besedah pozivali k odločanju na podlagi dejstev.

Veseli ga, da je bil danes dosežen dogovor o preložitvi odločanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo in o pripravi novih izračunov. Tudi v PS se strinjajo, da gre fiskalno pravilo, če je pravilno zapisano, v ustavo. Opozarjajo pa, da pravilo ni nikakršen ukrep za spodbujanje gospodarstva in izhod iz krize.

Podobnega mnenja so tudi v SD. Vodja poslanske skupine Matjaž Han je tako povedal, da SD pozdravlja fiskalno pravilo kot dober cilj vzpostavitve zdravih javnih financ na srednji rok, ne pa kot orodja za dosego tega cilja.

Tudi v drugi največji koalicijski stranki si želijo zdravih javnih financ in uravnotežene proračune države, a želijo odločitve sprejemati na podlagi diagnoze, v kakšnem stanju so in bodo slovenske javne finance.

V SD ne zanikajo bojazni, da bi bila zavrnitev fiskalnega pravila močan negativni signal mednarodni skupnosti, potrjujejo, a želijo najti rešitve, kako do njega priti brez negativnih posledic in v korist vseh državljanov. Nauk zadnjega leta vidijo v tem, da takšna varčevalna politika ni pravi odgovor za izhod iz krize, zaradi nje pa trpijo najbolj šibki.