Kot je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova povedala na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, sta imeli obe ministrstvi v tem tednu več sestankov s predstavniki Slovenskega društva hospic.
Dogovorili so se, da ministrstvo za delo skupaj z ministrstvom za zdravje pripravi javni razpis v okviru nacionalnega programa socialnega varstva, ki pokriva obdobje 2013 - 2020 in se nanaša na možnost oskrbe oseb z napredovano oz. kronično neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja.
Ministrica je poudarila, da gre za odprt razpis in ni mogoče reči, da bo ta razpis dobila Hiša hospic. Razpis bo širši, za tri območja (Primorsko, Osrednjo Slovenijo in Štajersko) ter bo pokril 60 mest. Po ocenah strokovnih služb pa bi ga lahko pripravili in izvedli v roku štirih mesecev.
Kopač Mrakova je pri tem dodala, da je razpis del socialne oskrbe, zato je bil ves čas dogovor z ministrstvom za zdravje, da v okviru splošnega dogovora v zdravstvu zagotovi, kolikšna bo vrednost storitev zdravstvene nege, ki se bo izvajala v okviru teh, ki bodo pridobili koncesijo. V letu 2013, ko ni bilo nobenega prijavljenega na razpis, je bila v okviru splošnega dogovora cena oskrbnega dne določena v višini 50,99 evra, je še navedla Kopač Mrakova.
Po besedah predsednice Slovenskega društva hospic Renate J. Roban je dogovor zanje sprejemljiv. Da bi lahko premostili obdobje do vzpostavitve sistemskih podlag financiranja, pa razmišljajo o vseslovenski akciji, je pred odborom pojasnila za STA.
V smeri omenjenega dogovora gre tudi sklep odbora, s katerim pozivajo ministrstvo za delo, da v sodelovanju z ministrstvom za zdravje v roku štirih mesecev pripravi in izpelje javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva za odrasle osebe z napredovano oz. kronično neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja.
Odbor je sicer problematiko financiranja in delovanja Hiše hospic obravnaval na zahtevo poslancev NSi, kjer po besedah Jerneja Vrtovca ocenjujejo, da ima hiša z vidika paliativne oskrbe zelo pomembno vlogo in bi bilo njeno zaprtje velika škoda za Slovenijo.
Kot je dejal, si želijo dolgoročnih, sistemskih rešitev. Tudi zadnja pa tako po oceni Vrtovca kot Janija Möderndorferja (ZaAB) ni takšna. Da bo za paliativno oskrbo treba poiskati sistemsko rešitev, je soglašala Jelka Godec (SDS).
V nasprotju z njimi je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat zatrdila, da ne drži, da Slovenija nima sistemskih ukrepov na področju paliativne oskrbe, saj ima državni program in akcijski načrt, ki ga v mnogih delih uresničuje na vseh ravneh zdravstvenega varstva - v bolnišnicah, domovih za ostarele, domačem okolju in tudi s pomočjo društva hospic.
Spomnila je na iskanje rešitev za Hišo hospic v zadnjih letih in ponujene možnosti financiranja. Kot je ugotavljal predsednik odbora Tomaž Gantar, nekdanji minister za zdravje, je bila takšna rešitev, kot je sedaj na mizi, dogovorjena že pred leti in je bil razpis objavljen, a se v Hiši hospic pod takratnim vodstvom nanj niso prijavili.
Gantar je dejal, da je delo hospica hvalevredno, a država zgolj zato, ker nekdo dela dobro, ne more nameniti denarja; gre za vprašanje meril, načina organizacije in s tem povezanega financiranja. Po besedah Klemna Markeša iz strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege morajo biti stvari enotno urejene, hospic je potreben, a mora biti ovrednoten z enakimi standardi, kot velja za ostale oddelke.