Na Brezjah so se zbrali predstavniki Marijinih narodnih svetišč iz Evrope

Mreža Evropskih Marijinih narodnih svetišč povezuje 20 evropskih dežel. Iz vsake je bilo izbrano Marijino romarsko središče, ki je za tisti narod najpomembnejše. Kraji prikazovanj, čudežnih ozdravitev in uslišanj so različni, a vse združuje to, da so to kraji milosti. Na Brezjah, ki je slovensko Marijino narodno svetišče od leta 2000, je podoba Marije Pomagaj Leopolda Layerja, h kateri se zateka veliko vernikov.

Mreža Evropskih Marijinih svetišč je bila ustanovljena leta 2003, predstavniki svetišč pa se vsako leto srečujejo na študijskih dnevih. Lani je srečanje potekalo v Fatimi na Portugalskem v luči obhajanja 100-letnice prikazovanj Device Marije v dolini Iria. Letos pa srečanje gostijo Brezje, ki praznujejo 155. obletnico prvega čudeža pri Mariji Pomagaj, 120 let prihoda frančiškanov na Brezje in 30 let razglasitve cerkve za baziliko.

Srečanja se udeležujejo predstavniki dveh svetišč z Madžarske in Anglije ter svetišč iz Hrvaške, Belgije, Francije, Slovaške, Portugalske, Švice, Romunije, Poljske, Gibraltarja, Italije, Irske, Malte, Ukrajine in Slovenije. Ob 15-letnici delovanja mreže se bo srečanja prvič udeležil tudi predstavnik Vatikana, in sicer predsednik Papeškega sveta za novo evangelizacijo Rino Fisichella, pod okrilje katerega so lani prešla svetišča.

Kot poudarja rektor svetišča Marije Pomagaj Brezje Robert Bahčič, je organizacija srečanja velika čast za slovensko Marijino narodno svetišče. Na njem si bodo predstavniki svetišč izmenjali mnenja in izkušnje o delovanju svetišč, hkrati pa bo to tudi lepa priložnost za predstavitev Brezij in celotne Slovenije gostom iz tujine.

Srečanje bodo začeli drevi z molitvijo v kapeli Marije Pomagaj, osrednji del pa bo v sredo dopoldan, ko bo predaval Fisichella. V sredo popoldan bodo udeleženci obiskali Ljubljano, v četrtek pa še Bled. Kot pojasnjuje direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt, se jim zdi pomembno, da jim predstavijo tudi slovensko kulturo.

Verski turizem je trenutno tako v Evropi kot v svetu v precejšnjem razmahu, romarska središča pa, kot pravijo, veljajo za oaze v prepolnem in duhovno praznem svetu. Lani so na Brezjah imeli več kot 300.000 obiskovalcev z vsega sveta, nekateri so se kot romarji prišli poklonit Mariji Pomagaj, drugi pa si zgolj kot turisti ogledali baziliko kot sakralni kulturni spomenik.

Za razvoj verskega turizma na Brezjah je še precej priložnosti, vendar je potrebno urejanje prostora in osnovne infrastrukture, kot je kanalizacija, je opozorila Eržen Firštova, ki je prepričana, da bi tudi država morala uvideti multiplikativne učinke, ki jih ima verski turizem, namesto, da ima vse, kar je zaznamovano s Cerkvijo, negativni prizvok.