Na bodeči žici ob meji so se poškodovale živali

"Divjad ima svoje migracijske tokove in kot rečemo v lovskih vrstah, divjad pač ne pozna meja. S temi ograjami pa se postavljajo različne ovire na poteh, po katerih živali migrirajo," je povedal Krope na včerajšnji skupni novinarski konferenci z Ribiško zvezo Slovenije.

Ob tem je pripomnil, da v zvezi s tem lovske družine opravljajo več nalog. Lovci med drugim vsakodnevno opravljajo nadzor na območju žičnatih ograj.

Lovske družine tudi ugotavljajo območja, po katerih poteka žičnata ograja in ki jih divjad uporablja za migracije, da bi tako na njih predlagali postavitev zaščitnih sredstev, je povedal Krope.

Lovci bodo poleg tega sodelovali pri postavljanju teh odvračal za divjad. Po besedah Kropeja so postavljavci ograje ponekod že namestili nekaj zaščitnih sredstev.

Lovska zveza Slovenije se s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in upravo za zaščito in reševanje dogovarja o tem, katera odvračala so najprimernejša in kako se jih bo nameščalo.

Krope je povedal, da je dogovor tak, da bo ta sredstva nabavila država, ki jih bo predala postavljavcem žične ograje in lovskim družinam, ti pa bodo poskrbeli za njihovo postavitev.

Med sredstvi so zvočne ograje, električni pastirji in kemični trakovi, pri katerih gre za kemična sredstva, ki preko vonja odvračajo divjad. Po besedah Kropeja so najučinkovitejšo sredstvo električni pastirji. V petek imajo lovci sestanek pri državnem sekretarju na notranjem ministrstvu Boštjanu Šeficu, na katerem se bodo pogovarjali o težavah in nadaljnjih korakih.

Po besedah Kropeja so doslej zabeležili samo en primer, da se je na ograji poškodovala košuta, ki so jo lovci nato izsledili in ji prikrajšali muke. A Krope je poudaril, da ograja tveganje predstavlja tudi za domače živali. Zabeležili so tudi primer mačke in psa, ki sta se poškodovala ter ju je bilo treba uspavati.

Krope je pohvalil notranje ministrstvo in upravo za zaščito in reševanje, ki da sta se ob postavljanju ograje hitro odzvala in pozornost takoj namestila divjadi ter navezala stik z lovsko zvezo.

Ob tem je pripomnil, da se recimo Madžari s škodo, ki jo povzročajo ograje divjadi, ne obremenjujejo. "Veseli me, da vsaj mi razmišljamo o zaščiti divjadi," je še povedal Krope.

Predsednik ribiške zveze Miroslav Žaberl je glede žičnih ograj dejal, da za ribiče ne predstavljajo tako velikega problema. A je pripomnil, da se postavljajo predvsem ob rekah, kar pa posega v prost ribolov in izvajanje nadzora s strani ribiških družin.