»Kot človeku mi je težko, ker bomo postavljali tehnične ovire. Toda kot predsednik vlade imam odgovornost, da zagotovimo varnost naših državljanov in migrantov,« je dejal Cerar. S tem Slovenija izpolnjuje zaveze kot članica EU in članica schengenskega območja.
Predsednika vlade je povedal, da so se včeraj na seji vlade seznanili z aktualnim dogajanjem v zvezi z migrantsko krizo. Kaže, da se bliže nov val, da bo v Slovenijo prišlo v naslednjih dneh 30.000 migrantov in da ta dotok ljudi ne bo pojenjal. Nemčija in Avstrija že omejujeta možnosti za vstop migrantov v njuni državi. Avstrija je napovedala, da bo na dan spustila največ 6.000 migrantov od tistih, ki pridejo v Slovenijo, je povedal Cerar.
In ker je Slovenija odgovorna članica schengenskega območja, so začela s postavljanjem tehničnih ovir, tudi ograj. »To ne pomeni zapiranja mej,« je poudaril Cerar, ampak za ukrep, da bomo migrantske tokove lahko obvladovali.
Po besedah Cerarja je Slovenija zato, ker je najmanjša država z najmanjšim številom prebivalcev, najtežjo situacijo. Po njegovih besedah si ne moremo dovoliti, da bi izbruhnila humanitarna kriza, ki jo lahko prinese zima, če bi se migrantski tok zaustavil na ozemlju Slovenije. »Takšen zamašek lahko pripelje tudi do varnostne situacije,« je poudaril Cerar,
"Slovenija ostaja humanitarna, solidarna, a država, ki mora poskrbeti tudi za schengensko mejo, za varnost svojih državljanov," je dodal Cerar.
Ministrica za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar je dejala, da ni skupnega pristopa do migrantske krize na ravni EU, zato je morala Slovenija sprejeti nujne ukrepe, kateri mogoče nekaterim ne bodo všeč. Gre za zagotavljanje varnosti migrantom kot slovenskim državljanom, pa tudi državljanom drugih držav schengenskega območja. Györkös Žnidarjeva je posebej poudarila, da Slovenija sprejema ukrepe, ki so nujni. »Migranti prihajajo kar čez dve zunanji meji EU, kar ocenjujemo kot nesprejemljivo,« je dejala.
Ministrica za notranje zadeve je povedala, da Slovenija opazuje, kaj delata Avstrija in Nemčija. ''Slovenija neomejenih kapacitet nima, zato sprejemamo, morda tudi nepriljubljene, ukrepe, da preprečimo humanitarno krizo,'' je poudarila in dodala, da Slovenija ne bo sprejela vloge države, kjer bodo tako imenovani "hotspot" centri.
Ministrica za notranje zadeve je še posebej poudarila, da je vstop migrantov v Slovenijo na trenutke tudi nasilen. »Slovenija nima kapacitet, da bi si lahko privoščila politiko odprtih vrat. Za situacijo niso odgovorne države zahodnega Balkana, zato ni mogoče pričakovati, da se s tem sooča sama,« je povedala in dodala, da gre za evropsko težavo, ki kaže, da je Evropa zaspala, enotne sistemske rešitve še ni.
Na vprašanje, kdaj in kje bodo postavljali ograje, je Cerar odgovoril, da so bili vsi ukrepi kot možnost pripravljeni že prej. Učinkovitost ukrepov ne bi bila dosežena, če bi bili znani že vnaprej. Gre za tehnična sredstva na meji, ki bodo usmerjali tok migrantov na mejne vstopne točke. Kdaj in kje, pa ne more povedati, je dejal Cerar. Postopki so tajni in zaupni. Namen ograj ni preprečevati dostopa beguncev do Slovenije, ampak je namen, da preprečimo razpršeno prehajanje meje, je dejal Cerar.
»Hrvaška je že v preteklosti pokazala čuden način, ko so nam migrante razprševali po zeleni meji,« je ministrica za notranje zadeve opozorila ne nesprejemljivo prakso sosednje Hrvaške. Glede številk migrantov in časovne dinamike se s Hrvati še vedno ne moremo dogovarjati. To lahko počnemo z Avstrijo, zato smo sprejeli tudi ukrepe, kot smo jih. »Vstop v našo državo bo večji kot izstop iz njega,« je še povedala ministrica, češ da tudi Avstrija daje signale, da bo postavila ograjo. Ravno med novinarsko konferenco so Hrvati na Dobovo pripeljali še tretji vlak danes, na katerem naj bi bilo po podatkih hrvaških varnostnih organov 939 tujcev.
Postavitev ograje je tudi signal drugim državam, še posebej Hrvaški, da se s schengensko mejo misli resno, je bilo rečeno na novinarski konferenci.
Ukrep ni bil sugeriran s strani EU, ampak se je Slovenija odločila sama, je še poudaril Cerar. Takega ukrepa, se pravi postavitev tehničnih ovir, nismo želeli, ker to lahko vpliva na odnose med ljudmi in med državami, toda z zavarovanjem meje bomo zagotovili izvajanje schengenskega sporazuma o prostem pretoku ljudi na tem območju. Situacija je izjemna. Če se na severu zaprejo meje, se lahko zgodi, da v Sloveniji ostane več deset tisoč migrantov, je dejal Cerar. Tega pa po njegovem ne moremo dovoliti.
Pred nekaj trenutki se je začela novinarska konferenca, na kateri predsednik vlade Miro Cerar in ministrica za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar predstavljata dogajanje v zvezi z napovedanim tretjim migrantskim valom, ki se bliža Sloveniji. Javnost pričakuje, da bo ministrski predsednik tudi pojasnil ugibanja v zvezi z ograjo, ki naj bi bila že v Sloveniji. Po zadnjih informacijah jo je Slovenija kupila na Madžarskem, neuradno naj bi jo madžarski strokovnjaki tudi pomagali postavljati na slovensko-hrvaški meji. Medtem iz Bruslja prihajajo vesti, da bo EU na zahodnem Balkanu postavila tako imenovane hotspot cone, se pravi območja za sprejem in registracijo migrantov.