Mrak je na srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre priznal, da je vlada nastopila mandat v težkih časih in v tej luči tudi razume lanski dvig davka na dodano vrednost. Težava pa je po njegovem mnenju v tem, da v tem času razen dviga davka ni bilo neke resne strategije na področju javnih financ.
Po njegovi oceni bo potrebno poseči na odhodkovno stran. Tako bi bilo treba pogledati, koliko so še smiselne določene subvencije. Na splošno pa bo po Mrakovih besedah treba iti v spremembe v javni upravi. "Tega se izogibamo, je pa dejstvo, da do tega bomo prišli", vendar takrat na dosti bolj brutalen način, je dejal.
Kot je poudaril, si ob trenutni višini javnega dolga določenih stvari preprosto ne moremo več privoščiti, četudi vlada misli, da lahko. "Žal je tako, da do naslednjih volitev bomo to lahko počeli," je dodal.
Mrak je zavrnil tudi argument, da imajo ponekod v tujini višji DDV. Z izjemo Madžarske imajo ostale primerljive države nižji davek od tistega, ki ga zdaj predlaga vlada, pri čemer je ekonomist spomnil, da smo že zdaj nad povprečjem stopnje DDV v EU.
Priznava sicer, da bo tovrstni ukrep verjetno imel manjši vpliv na kupno moč prebivalstva kot kakšni drugi ukrepi, vlada pa je po njegovem mnenju verjetno računala tudi na to, da višji DDV ne vpliva zelo negativno na izvoznike. Se je pa treba zavedati, da bosta preostala elementa gospodarske rasti - domača poraba in investicije - po predvidevanjih tudi letos padala, dvig DDV pa nanje verjetno ne bo deloval pozitivno.
Od vlade bi Mrak pričakoval, da bi vsaj pripravila programski proračun, na podlagi katerega bi imeli bolj jasno sliko, po katerih vsebinah bi se dalo rezati na odhodkovni strani. Kot namreč ugotavlja, "nimamo več prostora, da bomo vse zmanjšali za pet odstotkov linearno, ampak bo treba nekatere stvari ukinjati".
Mrak se je dotaknil tudi projekta drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Kot je spomnil, je bil ta jasno usidran v prejšnji finančni perspektivi, zdaj pa sam dvomi, da ga bodo evropski partnerji še pripravljeni podpirati. Razlog je po njegovem mnenju predvsem v tem, da se že gradijo druge železniške povezave, ki so zelo blizu načrtovani trasi drugega tira, kot na primer italijanska železniška povezava na Pontebbo.
"Gledano s stališča Evropske unije verjetno ne bo kakšnega hudo benevoletnega odnosa financirati dva praktično vzporedna tira," je še ocenil.