Revija Reporter
Slovenija

Šušteršič: Namen privatizacije je dobiti odgovorne lastnike podjetij

STA

12. dec. 2012 6:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Namen privatizacije ni polnjenje proračuna ali zmanjševanje dolga - glavni namen je dobiti odgovorne lastnike podjetij, ki bodo prinesli svež kapital in razvijali podjetja, je na konferenci z naslovom Umik države iz gospodarstva včeraj v Ljubljani dejal minister za finance Janez Šušteršič. V primeru privatizacije je obljubil transparentnost.

Šušteršič je spomnil, da je v koalicijski pogodbi predvideno, da država v ključnih strateških naložbah obdrži kontrolni delež. V koaliciji trenutno teče razprava o možnosti prodaje bank in državnih družb v celoti, za kar pa bi bila potrebna sprememba koalicijske pogodbe. Odločitve o tem še ni. Šušteršič si sicer želi, da bi prihodnje leto uspešno izvedli nekaj postopkov privatizacije.

Uspešna privatizacija za Šušteršiča pomeni, da se privatizirajo podjetja, ki so dobra in ki bodo od tega imela korist, to pomeni, da se bodo razvijala bolje, kot se razvijajo zdaj. Minister je kot kandidate za to izpostavil Telekom Slovenije, Zavarovalnico Triglav in Petrol ter izrazil upanje, da bo vlada v tem ali prihodnjem mesecu formalno začela s temi postopki.

Šušteršič je spomnil, da državna podjetja državi trenutno prinašajo izgubo, ne dobička. Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga želijo državno premoženje združiti na enem mestu in ga še bolj odmakniti od vlade. Ustanovitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS je bila po mnenju Šušteršiča sicer korak v pravo smer, vendar se ni izkazala za dovolj učinkovito in transparentno.

Podpredsednik neprofitne organizacije Atlas Economic Research Foundation Tom G. Palmer ugotavlja, da je Slovenija zaprta do tujih naložb. "Mislim, da je to napaka. Neposredne tuje investicije prinesejo veliko prednosti," je dejal. S pomočjo tujih investicij v državo pride novo znanje, pa tudi ljudje, ki niso povezani s političnim sistemom in posamezniki v državi gostiteljici.

Govor o strateških industrijah, v katerih država obdrži delež in jih ne privatizira, je po mnenju Palmerja neumnost. Izjema pri tem je po njegovem mnenju le obrambna industrija. "Moramo biti odprti do tujih investicij," je povedal. Ko se odločimo za privatizacijo, moramo to storiti v celoti, je dejal in dodal: "Upam, da se bo Slovenija sposobna soočiti s temi vprašanji."

Tudi Pierre Beynet iz Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj je opozoril, da je Slovenija v času tranzicije privabila manj neposrednih tujih investicij kot druge države srednje in vzhodne Evrope. In kaj lahko storimo, da bo Slovenija bolj privlačna za tuje investicije? Zmanjšajte neučinkovitost na trgu dela, izboljšajte delovanje pravne države in zmanjšajte delež državnih podjetij, svetuje Beynet.

Slovenija mora po njegovem mnenju opredeliti, kaj je zanjo strateško premoženje, pretehtati mora koristi in slabosti ohranjanja državnega premoženja, zagotoviti mora, da bo privatizacija vodena transparentno, za privatizacijo pa mora pridobiti tudi podporo javnosti. Beynet svetuje tudi, naj bo država boljši delničar in naj se ne vpleta v vsakodnevno upravljanje.

Konferenco z naslovom Umik države iz gospodarstva je organiziralo Akademsko društvo Pravnik. Gre za neodvisno stanovsko združenje pravnikov in študentov prava, ki želijo prispevati k dvigu pravne kulture, razvoju pravne znanosti in uveljavitvi humanističnih vrednot na pravnem, gospodarskem, političnem in akademskem področju.