Septembra ga čaka sestanek s hrvaško stranjo glede implementacije arbitražne odločbe. "Z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem sva ocenila, da se je vredno udeležiti še teh pogovorov, ki bodo najverjetneje v Zagrebu, če se bo seveda hrvaška stran pripravljena pogovarjati o implementaciji arbitražne odločbe," je dejal v sredinem pogovoru.
Cerar verjame, da bodo pogovori pripeljali do premika v hrvaškem stališču, saj bo v nasprotnem primeru Hrvaška država, ki ne spoštuje mednarodnega prava. "Če bi se zgodilo, da bi hrvaška stran znova začela iskati izgovore ali hotela zavlačevati proces, na to ne bom mogel pristati. V tem primeru bo Slovenija nadaljevala procese, ki jih je začela, v sodelovanju z Evropsko komisijo pa pritegnila Hrvaško k sodelovanju," je dejal in napovedal stopnjevanje ukrepov.
Sredi septembra bodo po njegovih besedah za obravnavo v DZ pripravili interventni zakon, s katerim naj bi zagotovili primeren položaj vsem, ki bo poskrbel za ustrezne sistemske rešitve konkretnih življenjskih situacij ljudi, ki so z določitvijo meje neposredno prizadeti. Želi si, da bi v duhu dobrososedskih odnosov vendarle oblikovali skupno komisijo, ki bo na kopnem uspela rešiti vprašanja glede implementacije arbitražne odločitve.
Slovenska policija, kot je dejal, že nadzira morje v skladu z mejo, ki jo je določilo arbitražno sodišče. Vendar pa se še ne odzivamo na incidente, je dejal. V to fazo bo po njegovih besedah treba preiti premišljeno in usklajeno. "Bistveno pa je, da Slovenija svoj teritorij že nadzira in beleži vse, kar se tam dogaja," je dejal.
Slovenija po njegovih besedah o vsem obvešča tudi Evropsko komisijo, kajti "gre za evropsko, ne samo za bilateralno zgodbo, kot želijo nekateri prikazati". Gre za spoštovanje mednarodnega prava, za dve članici EU in za Hrvaško, ki se je zavezala, da bo spoštovala to mednarodno pravo, ko je vstopala v EU.
Ob napovedi plovbe Milana Balažica po novih mejah si želi, da do tega ne bi prišlo in da bi prevladal razum. "Mislim, da takšne provokativne ideje niso v prid procesu, v katerem smo ta hip. Vse to lahko povzroča nepotrebna vznemirjenja ali celo kakšen incident," je dejal.
Eden večjih mednarodnih izzivov so še vedno ilegalne migracije in v času, ko se je struktura migrantskih skupin spremenila, je z njimi povezano tudi zagotavljanje varnosti. Na zaprtje balkanske poti se po njegovih besedah ni moč stoodstotno zanesti. "Pomembno je sodelovanje z državami na prvi liniji, podpora dogovoru EU-Turčija, pomoč Grčiji, Makedoniji in drugim," je dejal.
Slovenija po njegovih besedah budno pazi tudi na morebitne spremembe migracijskih poti. "Če bo treba zaostriti nadzor na mejah s Hrvaško in Italijo, smo na to pripravljeni, a za zdaj te potrebe ni," je zagotovil. "Ne pristanem pa na to, da bi kar preventivno obzidali Slovenijo," je povedal.
Ob varnostnem vidiku pa je kot pomembnega izpostavil humanitarni vidik migracij. Svoboda in človekove pravice sta zanj enako pomembni kot varnost. "Nekateri trdijo, da je pomembna le varnost, kar je 'krasno' za vzpostavitev diktature nad mišljenjem, gibanjem," je ocenil.
Varnost je tudi ena od letošnjih proračunskih prioritet, a premier izpostavlja, da ob tem ne gre pozabiti na ostala področja. Kot dve, ki imata največje multiplikativne učinke, je izpostavil vlaganje v infrastrukturo in znanost, četrta prioriteta pa je zdravstvo.
V SD in DeSUS z delom ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc niso zadovoljni, Cerar pa vrača žogico in pravi, da so spremembe, ki jih nujno potrebujemo na področju zdravstva, tudi v rokah koalicijskih partneric, ki soodločata. "Koalicijski sporazum nas veže v smeri krepitve javnega zdravstva, v kateri deluje ministrica. In večkrat se je že zgodilo, da smo bili v koaliciji že usklajeni, a so se žal v zadnjem hipu pojavili ugovori ravno iz vrst koalicijskih strank," je razkril.
Prepričan je, da je vlada na področju zdravstva naredila že precej, med drugim za skrajševanje čakalnih vrst, zavezala se je tudi k finančni pomoči zdravstvenim zavodom v izgubah. "Obenem bomo zahtevali ukrepe na finančnem in poslovnem področju, da se to ne bo več dogajalo," je dejal.
Glede sprejetja sprememb v zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju še v tem mandatu Cerar pravi, da ni vse odvisno od njega in ministrice ter da se mnogi se reformnim procesom upirajo.
Zadnje čase je slišati nova rožljanja s stavko policistov, vojakov, gasilcev, celo zdravnikov. "Do splošne uskladitve s sindikati javnega sektorja je prišlo, so pa nekateri nezadovoljni," je dejal. Kot je pojasnil, mu bo minister Boris Koprivnikar v teh dneh pripravil poročilo o nadaljnjih korakih.
Opozoril pa je na nujnost nadaljevanja konsolidacije javnih financ, pri čemer mora imeti vlada pred očmi celoten sistem. Med tistimi, ki jim bo treba pomagati, so letos zaradi smole z vremenom kmetje, vlado čakajo tudi infrastrukturni projekti, s povečevanjem različnih socialnih ukrepov in novim zaposlovanjem pa želijo narediti še več za dvig kakovosti življenja ljudi.
Za Cerarja je ključno tudi, da država ostaja politično stabilna, zato si želi, da bi SMC ostala vodilna vladna stranka še vsaj en mandat.
"Da nismo muha enodnevnica, kaže dejstvo, da smo po treh letih še vedno največja vladna in parlamentarna stranka. In to nameravamo ostati," je napovedal. Pri tem je zagotovil, da k temu ne stremijo zato, ker bi radi greli stolčke, ampak ker so začeli nov proces, kulturo dialoga, odprtosti, za razliko od politike strahu, delitev in preteklosti, ki jo želi vedno znova uvajati SDS. "Pred nami so še številni izzivi in projekti," je dejal in pri tem med drugim izpostavil tretjo razvojno os in problem staranja prebivalstva.
"Želim si, da bi šla Slovenija mirno in stabilno naprej. Spomnite se, pred kakšnimi izzivi smo bili v letu 2014, mislim, da smo v SMC dokazali, da smo jim kos," je dejal in dodal: "SMC bo šla odločno na volitve. Verjamem, da lahko zmagamo." Zagotovil je, da je stranka enotna, a tudi demokratična, saj s člani razpravljamo o odprtih vprašanjih, predlogih in pobudah.
Ob ugibanjih o delitvi stranke na dva dela, Cerarjev in Brglezov, je odgovoril, da s podpredsednikom stranke in predsednikom DZ Milanom Brglezom dobro sodelujeta. "Pred počitnicami sva šla na delovno kosilo in se odločila, da bova skupaj z vrhom stranke še kako aktivno delovala v referendumski kampanji ter volilnih kampanjah pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami," je dejal. "Pri tem delujeva usklajeno in sva v stalnem kontaktu," je še povedal.
Brglez je sicer veljal tudi za možnega kandidata na predsedniških volitvah, a je to javno zavrnil. Bo pa SMC šla na volitve s svojim kandidatom ali kandidatko. "Imamo jih nekaj v ožjem izboru in po počitnicah bomo sprejeli končno odločitev," je napovedal Cerar.
Znova je zagotovil, da se ne vidi v koaliciji z Janezom Janšo. "Prav zadnja dejanja te stranke me prepričujejo, da tako ni mogoče delovati v prid demokratičnega razvoja Slovenije," je dejal in ob tem omenil, da gre za politiko stranke, ki želi v ljudi vcepiti strah, ki meče polena pod noge izvedbi pomembnih nacionalnih projektov in ki že v preteklosti ni dala veliko na vladavino prava.
Ob tem je med drugim spomnil na spremembe zakonodaje, ki bodo onemogočale izmikanje roki pravice in omenil primer Igorja Bavčar. "Verjamem, da bo tudi Bavčar po ustreznih postopkih dočakal končno odločitev, ki bo pomenila, da mora sprejeti izvajanje kazni. V pravu ne sme biti ničesar osebnega, gre enostavno za delovanje pravne države," je dejal.
Posredovanje kazenskih ovadb javnosti v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića ga je kot pravnika zelo presenetilo. "Mislim, da to ne bi smela postati praksa, ker ima to številne škodljive posledice," je dejal. "Upam, da bodo pristojni organi našli prave odgovore na te izzive," je poudaril.
Kritičen je bil do dolgotrajnih postopkov na tožilstvu. "Zdi se mi nedopustno, da številne ovadbe ali obtožnice ne preidejo v naslednjo fazo in ljudje ne dobijo priložnosti za obrambo na sodišču. Zelo si prizadevam, da bi se ta praksa končala, a tožilstvo je samostojno in vlada ima pri tem do določene mere zvezane roke, kar je hkrati tudi prav," je pojasnil.
Dotaknil se je tudi upravljanja državnih naložb in pozdravil "prve vidne rezultate", pri čemer je omenil povečanje donosnosti podjetij v državni lasti v povprečju za dva- do trikrat. Glede odloga prodaje NLB je dejal, da bodo pogajanja z Evropsko komisijo o spremenjenih zavezah tekla še nekaj časa, kar pa po njegovih zagotovilih ne bo v škodo banke. "Naš cilj je, da NLB polno deluje in da se se prodaja do nadaljnjega odloži, kajti vemo, da so tu določena tveganja, predvsem prenesene vloge deviznih varčevalcev," je povedal.
