"Zagotovo bomo prihodnji teden vložili uradno vlogo za spremembo zaveze glede privatizacije NLB. Šlo bo predvsem za predlog, da se ta postopek odloži. Menim, da ga bomo skušali odložiti na konec leta 2018 in v leto 2019," je povedal premier.
Trenutno pogovori tečejo v tej smeri in takšno je stališče naše vlade, da bi se postopek prodaje lahko začel leta 2018 in končal v letu 2019, je še pojasnil ter dodal, da ima komisija drugačen pogled in bi želela prve privatizacijske postopke izvedene že prej.
Toda Slovenija je po premierjevih besedah soočena s tveganjem, ki ga v podobnih postopkih z drugimi bankami ni, to je veliko tveganje prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, in pri tem je treba zavarovati interes slovenskih davkoplačevalcev.
Kakšen bo končen kompromis v duhu sprejetih zavez, v tem hipu ni mogoče napovedati, je še dodal Cerar, ki je pojasnil, da je o tem na kratko in zelo na splošno govoril s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager.
Premier se je pred prihodom na vrh EU udeležil vrha evropskih liberalcev, kjer je bilo osem premierjev članic unije in pet evropskih komisarjev, med njimi komisarka za konkurenco Vestagerjeva.
Cerar ocenjuje, da Vestagerjeva zelo ceni načelni pristop slovenske vlade, ki se trudi biti zelo transparentna in jasna; zaveze spoštuje, pri eni, ki jo želi nekoliko spremeniti, pa si to prizadeva storiti v duhu te zaveze in usmerjeno k istemu cilju.
Tehnične podrobnosti bodo uskladili strokovnjaki, je dejal premier in kot zelo pomembno izpostavil, da je dal jasen signal, da je slovenska vlada načelna ter da želi zavarovati interes davkoplačevalcev in pomagati banki, da lahko normalno deluje.
Vestagerjeva je sicer minuli teden poudarila, da so v dejavnih stikih s slovensko vlado glede vprašanja prodaje NLB in da je bilo doseženega veliko napredka, a da je zavezo o prodaji 75 odstotkov državnega deleža banke minus ene delnice treba spoštovati.
"Doseči želimo to, da je banka vzdržna in koristna za preostalo gospodarstvo. Ko je pred leti dobila državno pomoč, je vlada sprejela določene zaveze, da se banka ne bi znova znašla v težavah. Zato je pomembno spoštovati zaveze," je poudarila.
Komisarka za konkurenco je minuli petek sploh prvič osebno javno komentirala primer NLB, odkar so se po junijski odločitvi vlade, da prekine postopek prodaje, začeli pogovori Bruslja in Slovenije o alternativah prodajni zavezi.
Ponovila je sporočilo, ki so ga v komisiji v minulih mesecih vztrajno ponavljali po srečanjih komisarke in finančne ministrice Mateje Vraničar Erman - prodajno zavezo je treba spoštovati.
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.
Poleti je propadel poskus prodaje NLB zaradi nestrinjanja s ponujeno ceno in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem, zato se mora Slovenija zdaj dogovoriti o alternativah, pri čemer se želi izogniti prodaji donosnih balkanskih bank, ki je predvidena v primeru neizpolnitve prodajne zaveze do konca leta.