Mirko Kraševec obsojen na dve leti zapora

Celjska okrožna sodnica Romana Gradič je ob razglasitvi sodbe povedala, da ima sodba oprostilni in obtožilni del. Oprostilni se nanaša na nekdanjo direktorico družbe Betnava Dragico Marinič, ki jo po mnenju sodnega senata Krašovec ni napeljal h kaznivemu dejanju, obtožilni del pa se nanaša na aktivno vlogo Krašovca pri projektu Betnava.

Krašovčev zagovornik Velimir Cugmas je napovedal pritožbo tako na oprostilni kot na obtožilni del sodbe, saj meni, da je sodba nepravična. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je sicer do osem let zapora.

Po oceni senata je šlo v zadevi za pridobitev velike premoženjske koristi za družbo Betnava. Senat je tudi ugotovil, da so bile pri projektu podane lažne gradbene situacije z namenom pridobitve državnih in evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava.

Senat tudi meni, da je imel Krašovec aktivno vlogo, saj je bil o vsem obveščen, kar dokazuje elektronska pošta, izkoristil je tudi svoj nadrejeni položaj. Kot olajševalne okoliščine je senat upošteval, da Krašovec, ki je imel veliko avtoriteto, doslej ni bil kaznovan ter da se ni osebno okoristil.

Krašovec je v sklepnem govoru ocenil, da je v celotni zadevi grešni kozel in zato krivde ni priznal, ponovil je tudi, da je dokazni postopek potrdil, da obtožnica ne temelji na preverjenih dejstvih, temveč na krivem pričanju in pristranskem pristopu tožilca.

Po njegovi oceni sta krivo pričala Mariničeva in nekdanji šef mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Anton Ekart. Krašovec meni, da sta želela Mariničeva in Ekart zaporedje dogodkov zamegliti z mešanjem dogodkov iz različnih obdobij.

Pintar, ki se izreka sodbe ni udeležil, pa meni, da so priče med sojenjem potrdile aktivno vlogo Krašovca pri obnovi dvorca Betnava. Po njegovi oceni je Krašovec zlorabil zaupanje in spoštovanje Mariničeve in Ekarta.

Mariničeva, ki je kaznivo dejanje priznala, je bila obsojena na 23-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, Ekart, ki je prav tako priznal krivdo, pa je bil obsojen na 10-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Krivdo v zadevi Betnava je priznala tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki se je s tožilstvom pogodila za petletno zaporno kazen.

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so zatem zaprosili za in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo 1,77 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.

Slovenska škofovska konferenca je ta teden objavila,da so Krašovcu med drugim odvzeli naziv kanonika z vsemi pripadajočimi dolžnostmi, možnostmi, beneficiji, privilegiji, častmi, insignijami in ugodnostmi.

Za objavo so se odločili, ker, kot navajajo,Krašovec ob različnih priložnostih predstavlja svoje poglede na finančni zlom mariborske nadškofije, čeprav je prejel (posebna) navodila in jih tudi uradno sprejel.