Ministru Hojsu očitajo izsiljevanje in ustrahovanje

Predsednik sindikata Rok Cvetko je na današnji novinarski konferenci kritično ocenil potek socialnega dialoga med sindikatom in vodstvom ministrstva za notranje zadeve. Kot je opozoril, so se s sedanjim ministrom za notranje zadeve Hojsom v njegovem polletnem mandatu minuli teden srečali šele drugič, pa še to na izrecno zahtevo policijskega sindikata.

Izpostavil je 15 milijonov evrov na letni ravni "težko" vprašanje izpolnjevanja dela stavkovnega sporazuma iz 2018, ki vlado zavezuje k pripravi neodvisne strokovne analize vrednotenja delovnih mest uradnikov s posebnimi pooblastili, torej policistov, vojakov, carinikov, pravosodnih policistov in podobnih.

Kot je navedel, je vlada tako neodvisno analizo resda naročila, a je ministrstvo za notranje zadeve med njeno pripravo podajalo vsebinske pripombe in torej vplivalo na njeno vsebino. Zato je za sindikat končna ugotovitev analize, da odstopanja v obremenitvah med uniformiranimi poklici ni, nesprejemljiva. Sploh v luči dejstva, da je neodvisna evropska analiza pokazala drugače.

Na sestanku minili teden je Hojs omenjeno analizo uporabil za izsiljevanje sindikata, so opozorili danes. Po njihovih navedbah je minister povedal, da v primeru, če vlada potrdi ugotovitve te analize, policistom ne bodo več izplačevali t. i. schengenskega dodatka. Takega sklepa pa da vladi ne bo ponudil v potrjevanje, če bo Policijski sindikat Slovenije v javnosti prenehal opozarjati na nepravilnosti. V zadnjem času tudi v javnosti odmevajo kadrovske menjave ter različni nadzori v kriminalistični policiji ter na Nacionalnem preiskovalnem uradu.

V sindikatu to ocenjujejo kot "zelo odkrit poskus izsiljevanja ali ustrahovanja in neposreden poskus vplivanja na ustavno zagotovljeno pravico do sindikalnega delovanja". Zaradi "jasnih indicev, da gre v tem primeru za prirejeno analizo, se svet sindikata preoblikuje v stavkovni odbor", je pojasnil Cvetko.

To po pojasnilih Cvetka še ne pomeni sindikalnega zaostrovanja, če se bo vodstvo ministrstva primerno odzvalo. "Namen tega je v prvi fazi, da delodajalec prepozna potrebo po konstantnem strpnem vodenju socialnega dialoga. Če se to ne bo zgodilo, se lahko začnejo posamezne aktivnosti, ki lahko vodijo tudi v sindikalni konflikt," je pojasnil ob tem.