Vlada namerava davek na nepremičnine uvesti leta 2014, osnutek zakona, ki ga je javnosti predstavila v začetku junija, pa je bil deležen vrste pripomb, kritik in nasprotovanj. Tako denimo kmetje nasprotujejo obdavčitvi zemljišč, gozdov in objektov, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo, Cerkev pa ugotavlja, da župnije denarja za plačilo davka nimajo.
Kot so danes sporočili s finančnega ministrstva, so preučili vse pripombe, ki so jih prejeli v okviru javne in medresorske obravnave predloga zakona. Opravili so tudi dodatne pogovore z interesnimi skupinami in na tej podlagi pripravili predloge, ki bi jih bilo možno upoštevati pri končnih rešitvah zakona.
Posamezni predlogi bodo v tem tednu posredovani v koalicijsko usklajevanje ter bodo predmet dodatnega usklajevanja z nekaterimi zainteresiranimi skupinami, obljubljajo na ministrstvu.
Davek na nepremičnine naj bi sicer nadomestil tri dajatve, s katerimi so zdaj obremenjene nepremičnine. Po prvotnem predlogu bi bile obdavčene vse vrste stavb in zemljišč, prihodki pa bi se enakovredno delili med državo in občinami. Obdavčitev bi zajela vse vrste stavb in zemljišč, torej tudi kmetijska in gozdna zemljišča.
Stopnje davka bodo odvisne od vrste nepremičnin. Za stanovanjske nepremičnine so na finančnem ministrstvu predlagali obdavčitev z 0,15-odstotno stopnjo, za poslovne in industrijske nepremičnine z 0,8-odstotno, za nepremičnine za druge vrste rabe (npr. za javno, kmetijsko ...) pa z 0,5-odstotno. Za zemljišča za gradnjo stavb kot tudi vsa ostala zemljišča so predvideli davek v višini 0,5 odstotka.
V primeru, da stanovanja niso zasedena, bi se davčna stopnja zvišala, prav tako za zemljišča z neizkoriščeno rabo. Poleg tega bi imele občine možnost, da stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 odstotkov.