Minister Poklukar nastopil proti paniki: Blagi stranski učinki pri cepljenju so celo zaželeni

Nekaj držav EU je namreč iz previdnostnih razlogov začasno ustavilo cepljenje s cepivom AstraZenece proti covidu-19 po tistem, ko so se pri nekaterih ljudeh po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov.

Kot je dejal Poklukar v današnji izjavi za medije, za zdaj nihče na razpolaga s poročili Evropske agencije za zdravila (Ema) ali proizvajalcem cepiva AstraZenece, da bi zaznali takšne stranske učinke cepiva, zaradi katerih bi morali prekiniti cepljenje z AstraZeneco v Sloveniji. Prav tako serije cepiva AstraZenece, ki je bila v Avstriji, v Sloveniji ni.

Da ni razlogov za prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece, je danes sporočila tudi posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

"Dogodki, ki so opisani v tujini, so dogodki, ki so v registru Eme opisani s podobno verjetnostjo, kot se sicer dogajajo splošno v populaciji. To je neka podlaga, da lahko verjamemo, da gre za naključja, ki jih je pa seveda treba preveriti. Če bi se izkazalo, da je bil razlog v cepivu, sledi ustrezen ukrep," je zatrdil.

Kot je dejal glede stranskih učinkov po cepljenju nekaterih zaposlenih v šolstvu, je dejstvo, da nezaželeni učinki po cepljenju so. Te so zaznali tudi po cepljenju zaposlenih v zdravstvu in pri starejših. "Toda to so pričakovani stranski učinki cepljenja. Praviloma vsa simptomatika izzveni v nekaj dneh," je navedel.

"Blagi stranski učinki so do neke mere celo zaželeni, kajti kažejo na ustrezen odziv na cepivo. Seveda si želimo čim manjši stranski učinek, da ne pride do strahu med prebivalstvom, da je s cepivom karkoli narobe," je še poudaril Poklukar.

Ob tem je dodal, da ni dramatičnih razlik o poročanih neželenih učinkih različnih proizvajalcev cepiv.

Ko se Poklukarju izteče obdobje po prebolevnosti, se bo tudi samo cepil s cepivom AstraZenece, je napovedal v četrtkovi večerni oddaji 24 ur na POP TV.

Sicer pa je, kot pravi Poklukar, poleg testiranja, cepljenja in spoštovanja osnovnih zaščitnih ukrepov, za obvladovanje epidemije ključna samoizolacija oz. karantena. Zato je po njegovem mnenju na tem področju treba dvigniti raven spremljanja državljanov.

Kot je pojasnil, vladni predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ponovno uvaja nadzor nad izvajanjem karantene na domu, inšpektoratu prinaša možnost presojanja pravilnosti izvajanja tega ukrepa, ne pomeni pa bistveno večje obremenitve epidemiologov.

Na vprašanje, ali v prihodnje morda načrtujejo kadrovske okrepitve na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in zdravstvenem inšpektoratu, je Poklukar odvrnil, da je leto življenja z epidemijo covida-19 pokazalo, da je skoraj nemogoče imeti dovolj kadra, s katerim bi lahko obvladovali vsak stik. Ob tem je poudaril cilj opolnomočenja prebivalcev, da bodo lahko samo upravljali epidemijo na varen način, epidemiološka služba pa je tista, ki pomaga usmerjati epidemijo.

Minister tudi računa, da bodo v naslednjem tednu že imeli ustrezno novelirane cene bolnišnične obravnave covidnih bolnikov, ki jih nameravajo vključiti tudi v letošnji splošni dogovor v zdravstvu. Nekateri izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo še dopolnili podatke, nato pa po Poklukarjevih napovedih sledi usklajevanje cen z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.