Minister Poklukar napoveduje nove dneve cepljenja

Cilj akcije je precepiti čim več ljudi s prvim, drugim ali tretjim odmerkom. "Vsakdo šteje in vsak odmerek zaščite šteje. Odločitev za cepljenje je odločitev za zdravje in za vrnitev v življenje, kot smo ga poznali pred marcem 2020," je dejal Poklukar.

Poudaril je, da v peti val vstopamo s "prenizko precepljenostjo, preobremenjenimi bolnišnicami in izčrpanim kadrom". Nove cepilne dneve vpeljujejo, ker ne vedo, kaj bo družbi in zdravstvenemu sistemu prinesla nova koronavirusna različica omikron.

Po njegovih besedah je v zadnjih dveh tednih različica omikron namreč izpodrinila delto. Štetje okuženih z omikronom zato, kot pojasnjuje, nima smisla, "saj so z veliko verjetnostjo vsi potrjeni primeri okuženi z različico omikron".

Ker je zaradi hitrega širjenja nove različice v prihodnjih dneh pričakovati še večje povpraševanje po PCR-testiranju potekajo dogovori za povečanje kapacitet. Kot je napovedal, bo več znanega v prihodnjih dneh.

Izpostavil je, da je cepljenje smiselno tudi za prebolevnike. Cepljenje priporoča od enega do šest mesecev po prebolelem covidu-19 za necepljene in po treh do šestih mesecih za cepljene prebolevnike.

Akciji bodo na pomoč priskočili zasebniki, zobozdravniki, lokalne skupnosti, civilna zaščita in Rdeči križ Slovenije. Tokrat cepljenja v nočnem času ne bo, bo pa potekalo tudi s pomočjo mobilnih enot. Termini in lokacije bodo znani v prihodnjih dneh.

Opozoril je, da bo v prihodnje treba razmisliti tudi o načinu delovanja kritičnih služb, ki delujejo 24 ur na dan. Med drugim predlaga "kolobarjenje zaposlenih", da bo "v primeru množične okužbe ekipe na delu ena ekipa ves čas doma v pripravljenosti". Delo od doma spodbujajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer je na delovnem mestu po podatkih ministra danes prisotnih zgolj 27 odstotkov zaposlenih.

Bolnišnično zdravljenje zaradi covida-19 po njegovem zatrjevanju še vedno v večini potrebujejo necepljeni. Na navadnih oddelkih je namreč necepljenih 73 odstotkov vseh hospitaliziranih, v enotah intenzivne nege pa je ta delež 85-odstoten. Povprečna starost bolnikov na oddelku je 67,5 let, na intenzivni negi pa 62 let.

Po njegovih besedah je v slovenskih bolnišnicah hospitaliziranih devet bolnikov, okuženih z različico omikron. Vsaj štirje od njih so, kot je dejal, hospitalizirani zaradi drugih razlogov in torej ne covida-19.

Na vprašanje, če se zaradi krajše inkubacijske dobe pri okužbi z različico omikron obeta tudi krajšanje obdobja izolacije, je odgovoril, da gre za strokovno vprašanje. Razprave o tem v strokovnih krogih po njegovem vedenju že potekajo. Zaradi krajše inkubacijske dobe pri okužbi z različico omikron je od danes namreč v veljavi krajša dolžina karantene ob rizičnem stiku z okuženo osebo. Po novem ta znaša sedem in ne več 10 dni.

Poklukar je pojasnil, da je v tem tednu razglasitev t. i. tretje faze napovedalo več zdravstvenih domov po državi. Gre za fazo, po kateri ob zmanjšanju števila razpoložljivih zdravstvenih delavcev posameznemu delavcu, ki ne kaže znakov bolezni, v primeru rizičnega stika z okuženim s koronavirusom ni treba v karanteno. Razglasitev tretje faze je prejšnji teden napovedalo več covidnih bolnišnic. Ob tem je minister poudaril, da število zdravstvenih delavcev, ki so okuženi s koronavirusom oz. so v karanteni zaradi rizičnega stika, trenutno še ne dosega kritičnih številk iz prvega in drugega vala epidemije covida-19.

Napovedal je, da bo po dosegu vrha petega vala epidemije hitro testiranje na koronavirus najverjetneje zopet plačljivo. "Predlagan bo koncept, ki smo ga imeli pred četrtim valom epidemije, ko so bili hitri testi plačljivi,(...) razen za posamezne izjeme, ki so bile naštete v odloku," je dejal.

Ob tem je poudaril, da so hitri testi in PCR-testi državo doslej stali slabih 160 milijonov evrov, kar bi po njegovih besedah lahko porabili za investicije v zdravstvu. Spomnil je, da bo načrtovana nova ljubljanska infekcijska klinika državni proračun na primer stala okoli 100 milijonov evrov.