Minister Logar pisal Evropski komisiji: Kazenski pregon bančnih goljufij je v Sloveniji neučinkovit

Nova Evropska komisija, ki poudarja svojo zavezanost vladavini prava, je članice EU pozvala, naj ji pošljejo poročila o vladavini prava, na podlagi katerih bo pripravila letno poročilo. To se bo nanašalo na področja pravosodja, svobode in pluralizma medijev, boja proti korupciji in ustavnopravna vprašanja.

Slovenija je 4. maja v Bruselj poslala 36 strani dolgo poročilo, ob tem pa še spremni dopis ministra Logarja, naslovljen na evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa. Na MZZ so ob tem za STA pojasnili, da je zunanje ministrstvo poročilo pripravilo skupaj z ministrstvoma za pravosodje in kulturo ter nekaterimi drugimi institucijami na področjih, ki jih bo obravnavalo poročilo komisije.

Takšna poročila bodo predvidoma letna, pripravili pa jih bodo tudi na podlagi obiskov predstavnikov komisije po državah članicah. Njihova vsebina bo na dnevnem redu sveta za splošne zadeve jeseni.

Logar po poročanju Dela v spremnem dopisu navaja, da je za Slovenijo značilno, da se številni sodni postopki, ki tečejo nerazumno dolgo, končajo, ker zadeve zastarajo. Prav tako trdi, da je Slovenija izgubila niz zadev na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Kazenski pregon bančnih goljufij je po mnenju ministra neučinkovit. Načelo videza nepristranskosti po njegovem mnenju ni spoštovano. Evropskemu komisarju je naznanil tudi to, da nekateri sodniki uporabljajo totalitarne simbole, a pri tem ni bil konkreten.

Omenil je tudi, da je redno sodstvo obsodilo nekatere opozicijske politike, a je te postopke ustavno sodišče razveljavilo.

Minister za zunanje zadeve je evropskega komisarja opozoril še na nedoslednost pravosodnega sistema v zadevi "pranje iranskega denarja". Zapisal je, da je parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo je vodil sam, organom pregona posredovala številne dokaze o domnevnem pranju iranskega denarja, a zadeva ni dobila epiloga, piše časnik.

Z MZZ so kasneje sporočili, da je Logar v tem pismu izrazil polno podporo komisiji v njenih prizadevanjih za pripravo celovitega in objektivnega poročila. Poudaril je tudi, "da smo v Sloveniji ob večkrat izpostavljenih težavah na področju vladavine prava doslej pogrešali glas Evropske komisije in drugih pristojnih evropskih institucij".

Iz ministrovega pisma jasno izhaja, da Slovenija podpira krepitev vladavine prava v EU in državah članicah. Dialog o izboljšanju vladavine prava je v skupnem interesu, mora pa temeljiti na dejanskem stanju, ki je v posameznih državah različno, so pojasnili na ministrstvu.

"Pričakujemo, da bodo države obravnavane pošteno in na osnovi enakih meril. Zavedamo se, da ta naloga ne bo enostavna, saj bo moralo poročilo poleg normativne ureditve vključevati tudi oceno dejanskih razmer na navedenih področjih, ki jih pogojuje vrsta dejavnikov, vključno z demokratično kulturo in dediščino," so pojasnili na MZZ.

"Kar zadeva Slovenijo, poznamo primanjkljaje in pomanjkljivosti na štirih področjih, na katera se bo poročilo predvidoma nanašalo. O njih se lahko odkrito pogovarjamo. Pričakujemo, da bo tudi v okviru EU tekla odprta in objektivna razprava," so poudarili.

Dodali so, da je Logar že v svoji predstavitvi na odboru DZ za zunanjo politiko pred prevzemom funkcije dejal, da mora Slovenija tudi na področju vladavine prava predvsem opraviti svojo domačo nalogo.

V Evropski komisiji so v odzivu na dopis za STA dejali le, da so prejeli prispevek Slovenije v okviru priprav prvega letnega poročila komisije o vladavini prava in da bodo v sklopu teh priprav nadaljevali dialog z vsemi članicami.

Vsebine dopisa v komisiji niso komentirali. Na vprašanje, kako komentirajo kritiko, da je bilo v minulih letih pogrešati glas Evropske komisije glede vladavine prava v Sloveniji, so odgovorili, da "v skladu z običajno prakso ne komentirajo izmenjav med komisijo in državami članicami".