Razkrivamo: milijonar Bojan Požar plačal Fursu skoraj 200 tisoč evrov davkov
Propadli politik in medijski delavec Bojan Požar je bil prisiljen Fursu plačati skoraj 200.000 evrov davkov, s čimer se je izognil sramoti morebitnega kazenskega pregona. Doslej je namreč dobiček svoje družbe Lanaka Media črpal tako, da si je denar od nje izposojal in mu tako ni bilo treba plačati davka. A nazadnje mu Furs ni mogel več gledati skozi prste in takemu poslovnemu modelu je odklenkalo.
Po letih sprenevedanja je Požar konec lanskega leta postal tudi uradni lastnik Lanaka Media, izdajateljice njegovega spletnega portala Požareport, zdaj pa si je izplačal doslej zadržane dobičke in zanje plačal davek državi. A njegova poteza odpira številna vprašanja: zakaj mu je hčerka, do lani uradna lastnica njegove družbe Lanaka Media, preprosto podarila 100-odstotni lastniški delež v družbo? Kdo si je izplačal 740.000 evrov dividend omenjene družbe – on ali hčerka? In ali je bil dejansko v postopku pred Fursom?
Uradna lastnica Lanaka Media je bila vrsto let Požarjeva hčerka Maša Požar, a očitno je bilo, da je zgolj slamnata lastnica podjetja, ki ga je kot direktor dejansko upravljal njen oče. Glavni razlog za tak lastniški model je bil inovativen način »črpanja« dobička družbe. Tega si je namreč Požar izplačeval z neobdavčenimi kratkoročnimi krediti, ki jih je bilo na koncu že za 999 tisoč evrov. Na ta način se je izognil plačilu 27,5-odstotnega davka in si v nekaj letih prihranil za več sto tisoč evrov.
Strah pred hudourniki
Po več letih takega načina financiranja je začela lani Požarju teči voda v grlo. Najprej je po odhodu njegovega zaveznika Janeza Janše z oblasti ostal brez zaščite pred Finančno upravo RS, dodatno pa je njegov sumljivi poslovni model razgalila preiskovalna komisija DZ, ki je preiskovala financiranje medijev iz sfere SDS. Ta je vprašaj postavila k 63 tisoč evrom, ki jih je Lanaka Media dobila za oglaševanje od podjetij iz skupine Nivo. Šlo je za podjetja Nivo Eko, NGN Eko in Eko Nivo Gradnje, ki so nastala na pogorišču nekdanjega celjskega gradbenega podjetja Nivo, v času Janševe vlade pa so mastno služila s pogodbami za protipoplavno zaščito.
Nivo Eko, osrednje podjetje v tej skupini, je denimo v letu 2020 za urejanje vodotokov od države prejemalo okoli tri milijone evrov letno, v letu 2021 je prejelo že šest milijonov evrov, v letu 2022 pa celo sedem milijonov evrov. Preiskovalna komisija je sumila, da so Nivo Eko in z njim povezana podjetja pod pretvezo oglaševanja financirala stranki SDS naklonjene ali od nje odvisne medije (med drugim Demokracijo in Škandal24), v zameno pa so dobila donosne posle za protipoplavno zaščito.
Sume so še potrdila letošnja zaslišanja direktorjev teh podjetij pred omenjeno komisijo, ki so bila prav tragikomična. Šefi podjetij brez spletnih strani in javno objavljenih telefonskih številk so poskušali prepričati člane komisije, da ni nič nenavadnega v tem, da so za oglaševanje v strankarskih medijih namenili po več deset tisoč evrov. Preiskovalna komisija je od direktorja enega od teh podjetij, ki obstaja samo na papirju, zaman iskala odgovor, zakaj se je odločil za več kot 40.000 evrov vredno oglaševanje v t. i. desnih medijih v času, ko je bilo podjetje v velikih finančnih težavah in si je moralo denar celo izposojati.
40.000 evrov na mesec
Poznavalci medijskega trga že leta opozarjajo, da branost Požarjevega spletnega tabloida nikakor ne upravičuje tako visokih oglaševalskih prihodkov. Branosti sicer sploh ni mogoče neodvisno preveriti, saj Požareport že vrsto let ni več vključen v raziskavo Mossa (Merjenje obiskanosti spletnih strani), ki jo izvaja Slovenska oglaševalska zbornica.
Večina Požarjevih prihodkov od oglasov ni ustvarjena na t. i. prostem trgu, temveč je pridobljena s strani državnih in paradržavnih družb. V preteklosti je bilo na Požareportu moč zaslediti oglase Telekoma Slovenije, Pošte Slovenije, Save Turizma, Petrola, Športne loterije, Darsa in drugih državnih podjetij in agencij. Samo od Telekoma je v sedmih letih dobil več kot pol milijona evrov, največ v času predsednika uprave Rudija Skobeta – državna družba je za oglaševanje na njegovem portalu namenila več kot za oglaševanje v Dnevniku ali Večeru.
Na tak način je lahko Požar v minulem letu v povprečju zaslužil nepredstavljivih več kot 40.000 evrov na mesec. A namesto da bi si težko prisluženi denar kot vsi drugi slovenski podjetniki izplačal in ob tem plačal 27,5-odstotni davek, je izbral drugo pot. Večino dobičkov, ki jih je ustvarila družba Lanaka Media, teh je bilo leta 2022 že za 1,45 milijona evrov, si je izposodil, češ da jih bo vrnil, ko bo lahko. Dejansko je to naredil zato, da se je izognil plačilu davka.
Prijava na Furs
Lanaka Media, v kateri je Požar zaposlen, je imela leta 2022 za 38.261 evrov stroškov dela, od tega je šlo 30.493 evrov za plače. Ker je Bojan Požar edini zaposleni, to pomeni njegovo plačo na letni ravni. Če jo delimo z dvanajstimi meseci, dobimo približno 2500 evrov mesečno, kar po plačilih vseh obveznostih, kot so socialno in zdravstveno zavarovanje ter dohodnina, znaša med 1500 in 1600 evri neto.
Od takšnega prihodka pa seveda Požar ni bil sposoben vrniti skoraj milijon evrov vredno posojilo, še zlasti če vemo, da ima zelo razkošen slog življenja z dragimi potovanji in udeležbami na maratonih po svetu. Družba je za povrh še lastnica stanovanja na Hacquetovi ulici v Ljubljani in hiše v Hočah pri Mariboru, v obeh pa ima Požar pravico do dosmrtne uporabe.
Ne samo Reporter, tudi drugi mediji so že več let s prstom kazali na sumljiv Požarjev poslovni model, a se organi pregona niso zganili vse do menjave oblasti. Predlani je preiskovalna komisija DZ Požarja zaradi domnevnih davčnih prekrškov prijavila Fursu, prijavo pa je javnosti razkril kar sam na omrežju x. Nazadnje mu ni ostalo drugega, kot da počisti bilance podjetja ali pa tvega postopek pred Fursom.
Uradno ni znano, ali je Požar v času, ko je izvedel prenos, že bil v prekrškovnem postopku ali pa je morda podal kar samoprijavo. Zagotovo pa je bil seznanjen z vsebino prijave. To se je sicer zgodilo po tem, ko je preiskovalna komisija s prijavo seznanila vse člane preiskovalne komisije, tudi tiste z desnega pola.
Hčerkino »darilo«
Bojan Požar in hčerka Maša sta 27. decembra lani obiskala ljubljanskega notarja Mira Košaka in podpisala pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, ki ga je Maša Požar podarila svojemu očetu. Dejstvo, da je šlo za neodplačni prenos, potrjuje tezo, da je bila slednja le slamnata lastnica. Letna poročila Požarjeve družbe nakazujejo, da je bila prijava preiskovalne komisije tista, ki je prinesla konec tega poslovnega modela.
Kot je razvidno iz lanskih bilanc, je njegova družba Lanaka Media naposled le izplačala zadržane dobičke 740.000 evrov in za to tudi plačala davek. Po naših izračunih gre za skoraj 200 tisočakov. Istočasno se je skorajda prepolovil dolg, ki ga ima Požar do svoje družbe, z enega milijona na 523 tisoč evrov. Dejansko je šlo le za transakcijo na papirju, poknjižil je minus in plus. Če je bil dovolj hiter in je poravnal posojilo, še preden so na Fursu uradno zaključili davčni postopek, bi se lahko rešil morebitnega kazenskega pregona.
Požar ima »poln kufer vsega«
Bojanu Požarju smo pred skoraj dvema tednoma poslali nekaj vprašanj o lastništvu Lanaka Medie in njegovih težavah s Fursom. Zanimalo nas je, zakaj mu je hčerka podarila 100-odstotni lastniški delež v Lanaka Medii; kdo si je izplačal 740.000 evrov dividend omenjene družbe – on ali hčerka; pa koliko davka je bilo treba plačati zaradi izplačila dividend.
Požarja smo vprašali tudi, kako pojasnjuje zmanjšanje višine danih posojil družbe Lanaka Media – ali je s tem denarjem kril del posojil? Zanimalo nas je še, ali je te manevre naredil zato, da bi se izognil sankcijam Fursa, ali sta bila on ali Lanaka Media v letu 2023 ali 2024 v postopku pred Fursom – če sta bila, ali je ta postopek končan?
Odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli, se je pa Požar oglasil na omrežju X in potožil, da »na enem od Odlazkovih medijev« načrtujejo nov obsežen poskus njegove diskreditacije. Nekaj dni zatem je prav tako na omrežju X stokal, da razmišlja o umiku z medijske scene, češ da ima »poln kufer vsega« in da ga tak način življenja izčrpava.
Njegovih groženj z umikom seveda ne gre jemati preveč resno, poslovni model, ki mu je prinesel več kot milijon evrov, se bržkone še ni čisto izpel, njegov bančni račun pa bi po izplačilu dobička moral biti dovolj poln, da lahko v zanj najbolj črnem scenariju preživi še nekaj volilnih ciklusov čakanja na novo zmago Janeza Janše.