Omrežje Metke Zorc: Melania Trump, papež Frančišek, Franc Sever Franta in Milan Kučan
Razkrivamo povezave Metke Zorc, kardiologinje in vodje zasebnega medicinskega centra Medicor, ki je bila med povabljenimi Slovenci na inavguracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Z njegovim tastom Viktorjem Knausom je dolgoletna družinska prijateljica. V ZDA ima vplivne sorodnike republikance, v domovini pa njene povezave segajo od Cerkve do prvega predsednika Milana Kučana. Zelo dobro je sodelovala z vsemi dosedanjimi ministri za zdravje, na srečanje z aktualno ministrico Valentino Prevolnik Rupel pa še čaka.
Pred inavguracijo predsednika ZDA Donalda Trumpa je slovensko javnost presenetila novica, da med osebnimi vabljenci na ta dogodek ni slovenske predsednice Nataše Pirc Musar, ki je kot odvetnica zastopala prvo damo Melanio Trump in njenega očeta Viktorja Knavsa. Njegovi gostje so bili Metka Zorc, njena sestra Ruda Zorc Pleskovič, njen svak Alojz Pleskovič, nečaka Rok in Aleš Pleskovič, pomožni škof Anton Jamnik, podjetnik in letalski izumitelj Ivo Boscarol ter nekdanji lastnik orožarskega podjetja Arex Ivan Kralj in njegov sin Gregor Kralj.
Izbranci na Kapitolu
Zorčeva pozna Knavsa zelo dolgo. Neuradno smo zvedeli, da naj bi bila njegova zdravnica, a nam je to zanikala. Dejala je, da so z družino Knavs prijateljevali, preden je Trump postal prvič predsednik ZDA.
»Združila nas je posebna usoda, izjemno ga cenim in njegovo družino. Tudi pokojno Amalijo, ki je bila izjemna oseba, od katere je prva dama Melania podedovala milino. V tej družini je bila vzgojena prva dama sveta. Imamo podobne poglede na svet: spoštovanje do dela, vseh tistih, ki hočejo spremeniti svet na bolje. Predvsem je g. Knavs izjemno poseben človek z res veliko energije in znanja. S takimi ljudmi je prijetno biti v družbi in preživljati trenutke, ko nisi v službi in si lahko izmenjaš mnenja, hotenja in se imaš lepo.«
Z očetom prve dame ZDA je Zorčeva spoznala tudi Boscarola, s katerim sta medtem postala dobra prijatelja. »Boscarola izjemno ceni kot inovatorja. Njegovo letalo je razstavljeno v muzeju Smithsonian v Washingtonu,« pravi Zorčeva. Ivana Kralja pa Knavs pozna kot dolenjskega podjetnika, z njim Zorčeva nima stikov.
Drugače pa je s pomožnim škofom Jamnikom, ki je daroval mašo ob smrti Amalije Knavs, prav tako tudi ob prvi obletnici njene smrti. Je namreč podpredsednik nadzornega sveta Medicorja, saj je nadškofija Ljubljana 6,7-odstotni deležnik v MC Medicor.
Družba je sicer v večinski lasti družine Zorc, ki je bila na inavguraciji v Washingtonu. Skoraj polovični delež (48,2 odstotka) je v lasti Marjete (Metke) Zorc, preostali lastniki so Medicor Ljubljana, d. o. o., (18,2 odstotka) ter Aleš Pleskovič in Rok Pleskovič (vsak po 6,9 odstotka). Medicor, d. d., pa imata vsaka polovico v lasti sestri Marjeta (Metka) Zorc in Rudolfina (Ruda) Zorc Pleskovič.
Vsi Zorčevi so tudi zaposleni v medicinskem centru: Metka Zorc je direktorica, Rok Zorc (sin Rude Zorc) je prokurist, njegov brat Aleš Pleskovič je kirurg. Predsednik nadzornega sveta je Boris Pleskovič, ki je več kot 30 let delal v Svetovni banki v Washingtonu, po vrnitvi v domovino pa je prevzel vodenje Svetovnega slovenskega kongresa. Je brat Alojza Pleskoviča (moža Rude Zorc Pleskovič), ki je bil dolga leta direktor kirurške klinike UKC Ljubljana. Tudi tretji brat Branko Pleskovič, po poklicu strojni inženir, je bil zaposlen v Kliničnem centru, kjer je bil v nekem obdobju vodja tehnične službe.
Od Cerkve do Kučana
Povezave prve dame Medicorja presegajo politične ločnice. Omenili smo, da je med delničarji MC Medicor Nadškofija Ljubljana, zato je pomožni škof Anton Jamnik podpredsednik nazornega sveta. Nadškofija je tudi močno podpirala ustanovitev medicinskega centra, pravi dr. Zorčeva.
»Dolga leta sem imela povezavo z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, ker sem ga zdravila in skrbela zanj. Poleg tega je bil prijatelj mojega očeta. Preden sem šla domov, sem ga deset let vsak večer obiskovala v Zavodu sv. Stanislava in mu prinesla, če je karkoli potreboval. Poznal je vse moje napore za ustanovitev klinike. Verjel je v ta projekt. Brez njegove pomoči morda tudi ne bi zdržala nasprotovanj, ki so stalnice v slovenskem prostoru. Nadškof Šuštar je tudi omogočil, da je ljubljanska nadškofija prispevala finančni delež v razvoj projekta Medicor, za katerega nam je pomagal predvsem z nasveti. Pomožni škof Jamnik pa je bil tajnik nadškofa Šuštarja, in tako je on prevzel tudi sodelovanje kot član nadzornega sveta ustanove.«
Ustanovitev Medicorja sta podpirala tudi takratna predsednika države in vlade Milan Kučan in Janez Drnovšek. »Ko smo 2000 organizirali predavanje profesorja Renéja Favalora (pokojni svetovno znani argentinski srčni kirurg – op. p.) v Sloveniji, ga je sprejel predsednik države s posebnim odnosom, ker je vedel, kdo prihaja. Favaloro je bil kot izjemen strokovnjak povsod, kamor je prišel, sprejet z državniškimi častmi. Tako mu je tudi Kučan pripravil sprejem na gradu Brdo, takrat je tudi Favaloro apeliral k skrajšanju čakalnih vrst za kakršnekoli posege in predvsem za hude srčne bolnike. Verjel je v center Medicor in je k temu pozval tudi Kučana, kar se je potem tudi zgodilo.
Premier Drnovšek pa je sploh podpiral projekt in vanj verjel. Tako je podpis pogodbe med Medicorjem in Institutom v Sremski Kamenici, ki ga je vodil profesor Ninoslav Radovanović, ter profesorjem Robertom Favaloro, Renéjevim nečakom, organiziral posebno srečanje in podpis pogodbe na gradu Brdo. To je bilo pomembno predvsem zaradi tega, da so tuji profesorji, ki so svoje znanje prenesli tudi v Medicor, dobili potrdili, da država vsekakor podpira projekt.«
Potrdila je, da je pomembno vlogo pri ustanovitvi njenega zavoda imel tudi Franc Sever Franta, partizan, nato direktor ljubljanskega letališča in Adrie Airways, ki je bil njen stric (bratranec njene mame). O tem je tudi sam Franta spregovoril v intervjuju za Delo leta 2019.
»V začetku 80. je zdravstvo eksplodiralo z novimi odkritji in metodami zdravljenja. Moja nečakinja Metka Zorc je imela svojo vizijo zdravstva in neverjetno upornost v ukrepanju. Na vsak način je hotela doseči vse, kar si je zadala. Ninoslav Radovanović je odprl oddelek v Vojni bolnici v Kamenici, in Metka je tedaj že sodelovala z njim, mu pošiljala bolnike v bolnišnico v Kamenici.
Kakih 1200 srčnih bolnikov iz Slovenije je odšlo tja na zdravljenje in samo 1,8 odstotka je bilo smrtnih primerov. Tako je prišel čas, da tudi v Sloveniji nastane kardiološki center. Tudi operiranci iz odbora smo tedaj dvignili glas. Na ta način so razmere nekoliko popustile in stvar je začela dihati. Res sem z zelo majhno, simbolično vsoto tudi majhen soustanovitelj Medicorja.«
Koncesijo ji je dal minister Dušan Keber
Med ministri za zdravstvo je projekt po besedah Zorčeve najbolj podpirala prva ministrica Katja Boh. V času ustanovitve pa je bil minister Dušan Keber, ki je sprejel odločitev, da pokliče mednarodno komisijo, ki je pregledala projekt Medicor in ga nato izbrala kot najustreznejšega. Projekt drugega ponudnika Tomislava Klokočovnika je zavrnila. V času ministra Kebra leta 2003 je bil odobren najem prostorov v izolski bolnišnici in dodeljena koncesija za opravljanje dejavnosti na osnovi pregleda mednarodne komisije. Prvo operacijo so opravili aprila 2004.
Na vprašanje, kako sodeluje z nekdanjim ministrom Borutom Miklavčičem, oba sta namreč dejavna v klubu Lions, je odgovorila, da takrat, ko je bil minister, niso posebej sodelovali, saj je Medicor že deloval. »Z vsemi poznejšimi ministri smo imeli korektne odnose, spoštovali so Medicor, tudi Miklavčič, kajti enkrat letno transparentno predstavljamo rezultate in strategijo dela, nove metode, organiziramo mednarodno konferenco, kjer so bili vedno navzoči tudi ministri za zdravje. Vsi so na konferenci tudi pozdravili najuglednejše strokovnjake s področja kardiologije in srčne kirurgije.«
Kot je še dejala, v klubu Lions ni aktivna, saj ji zato zmanjkuje časa. Kaj pa z Markom Bitencem, velikim mojstrom Velike lože, sicer pa prav tako kirurgom in lastnikom zasebne kirurgije? Ob našem obisku smo na njeni mizi videli njegovo doktorsko nalogo, ki ji jo je podaril. »Primarija Bitenca zelo spoštujem, saj je v svoji kliniki operiral mnogo mojih bolnikov,« odgovarja Zorčeva.
Tudi z Janezom Zemljaričem, ki je veljal za sivo eminenco v zdravstvu, pravi, da ni nikoli sodelovala: »Videla sva se na kakšnih srečanjih. Nikoli se nisva pogovarjala o Medicorju niti ni bilo za to potrebe.«
Marušič pri ministrici, do katere sama ne more
Med zdravniškim osebjem Medicorja je tudi Dorijan Marušič, nekdanji minister za zdravje (v vladi Boruta Pahorja je zamenjal Miklavčiča), zdaj pa je član vladnega strateškega sveta za zdravja in velja za glavnega svetovalca ministrice Valentine Prevolnik Rupel. »Primarij Marušič je odličen zdravnik, vrhunski strokovnjak, kardiolog, posvečen bolniku,« pravi profesorica Zorčeva.
Zanika, da bi imela prek njega dostop do sedanje ministrice: »Ne, poti so uradne. Vedno, kadar želim sestanek, napišem pismo. Nisem imela občutka, da primarij Marušič prenaša moje ideje na ministrico.« Zaradi selitve iz izolske bolnišnice si Medicor želi tik ob njej zgraditi nove prostore, zato si Zorčeva prizadeva za sestanek z ministrico, a je bila doslej neuspešna.
Ko gre za zdravje, tudi visokim politikom ni pomembno, kam ideološko spada zdravnik, zato so med njenimi pacienti ljudje z različnih političnih vetrov. Med njimi naj bi bili po naših virih bivši predsednik Danilo Türk in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, nekdanji ministri Mirko Bandelj, Boštjan Žekš, Gorazd Žmavc, tudi že omenjeni Boscarol.
Javnosti pa je najbolj ostal v spominu Igor Bavčar, ki je bil leta 2015 operiran dan, preden bi se moral odzvati na prestajanje zaporne kazni. Imel naj bi kar štiri srčne obvode, zdravljenje pa je bilo tako uspešno, da je lahko leto pozneje kljub še vedno bolezenskem stanju igral košarko. Na koncu je zaporno kazen vendarle odslužil.
Vplivni sorodniki
Zelo veliko vlogo pri strokovnem izpopolnjevanju profesorice Metke Zorc in vzpostavitvi njenih kontaktov z uglednimi tujimi strokovnjaki so imeli tudi njeni sorodniki, ki živijo v tujini, zlasti v ZDA in Argentini. Na inavguraciji je bilo šest njenih sorodnikov iz ZDA: bratranca Joseph Zorc, dr. Tom Zorc, njegova žena Lory Zorc, sestrični Rosemary Zorc, Katharine Zorc Wright in njen soprog Waren Wright.
Njihov že pokojni oče Frenk je imel devet otrok: del družine živi v Washingtonu, del pa na Floridi. Bil je veliki podpornik predsednika Trumpa in tudi udeležen v njegovi prvi kampanji v prvem obdobju, pozneje pa je umrl zaradi možganske kapi in je kot ameriški narodni heroj pokopan na nacionalnem pokopališču Arlington. Po poklicu je bil gradbenik in se je ukvarjal z gradnjo hiš.
Republikanci so tudi njeni bratranci in sestrične: najstarejši Bill Zorc je po poklicu pilot in vozi letalo boeing. Dr. Thomas Zorc je abdominalni kirurg, ima svojo kliniko v Washingtonu, predava tudi na fakulteti, Frenk Zorc ml. je zelo znani ameriški arhitekt, zgradil je del Disneylanda na Floridi Fordwilderness, ki je v slogu Indijancev. Sam je nekaj časa preživel med njimi in spoznaval njihovo kulturo, še bolj pa je postal prepoznaven, ko je posvojil 11 ruskih otrok, poleg tega je imel še štiri svoje. Nepremičninarja sta tudi Joseph in Michael Zorc.
Rosemary je medicinska sestra z doktoratom, Katherine je ekonomistka. Gwen Zorc je psihologinja in ima devet otrok. Tudi bratranec zdravnik ima sedem otrok. Stric Frenk je tako imel kar 50 vnukov. Ker so druga generacija, ne govorijo slovensko, vendar imajo zelo radi Slovenijo. Stric Frenk je bil velik podpornik Slovenije in je v času osamosvajanja v pismih pozival senatorje, naj priznajo samostojno Slovenijo.
V Argentini osebno spoznala papeža Frančiška
Zorčevi so tudi v Argentini, kjer je velika podpornica Slovenije njena teta Katja Zorc Newland, ki je preko osrednjega časopisa La Nacion pritiskala na razne institucije v svetu, naj priznajo Slovenijo. Tako so se vsi člani družine Zorc vključevali v takratne tokove. Teta Katja je že pokojna, stike pa ima še s sestrično Olgo Newland. Argentino obiskuje dvakrat letno zaradi povezav s fondacijo Favaloro. Bratranec Carlos Newland je znana osebnost v Argentini, rektor ekonomske fakultete katoliške univerze v Buenos Airesu.
V Argentini je spoznala tudi sedanjega papeža, takrat kardinala Bergoglia. Njegov takratni tajnik je bil Slovenec Jure Rode, z njim je prijateljevala njena teta Katja in preko te povezave je spoznala kardinala in tudi del njegove družine, kajti njegova nečakinja Marie Ines je poročena s Slovencem Vladkom Voršičem. Od tod njeno poznanstvo s papežem Frančiškom.
Prababica pa je bila sestra Ivana Tavčarja. Del Tavčarjeve družine je prav tako odšel v Ameriko, kjer je dolga leta prijateljevala s stricem Charlesom Thatcherjem. Tavčarjevi so imeli izjemen vpliv na njeno življenje, predvsem stari stric Igor Tavčar, sin Ivana Tavčarja, ustanovitelj medicinske fakultete v Ljubljani, ki je bil njen vzornik iz mladosti. »Pogosto smo obiskovali Visoko in Poljane, zato sva s sestro renovirali kapelico, kjer so pokopani Tavčarji. Hraniva originalno pohištvo, ki ga nameravava pokloniti na Visoko, da ohranimo kulturno dediščino slovenstva,« pravi Metka Zorc.
Jugoslovanski prestolonaslednik obiskal Medicor
Drugi del družine Zorc, brat njenega starega strica, pa so bili odvetniki in trgovci. Njen ded je imel specialistične trgovine v Ljubljani, njegov brat Vinko Zorc pa je bil priznan odvetnik, stanovali so v Cekinovem gradu, pozneje pa se je preselil v Beograd, kjer je postal odvetnik kralja Aleksandra.
Od tod znanstvo s princem Aleksandrom II. Karađorđevićem, ki je leta 2006 z ženo princeso Katarino obiskal Slovenijo na povabilo takratnega predsednika Janeza Drnovška. Takrat sta pozdravila tudi njihovo družino, na obisku je bila tudi teta iz Argentine. Ker princesa Katarina v New Yorku vodi fondacijo, se je rodila ideja o sodelovanju.
»Skratka, uspelo mi je povezati vse svoje sorodnike, povezujem kolege, srčne kirurge, ki prihajajo v Medicor, prinašajo svoje znanje, nove ideje. Tako so se imeli možnosti šolati moji kolegi, moja nečaka Rok in Aleš, na najboljših institucijah na svetu, da bi lahko doma delali dobro. Te povezave so koristne za Slovenijo,« še zaključuje profesorica Zorčeva.
Galerija