Mercator je včeraj pozno zvečer prek spletnih strani Ljubljanske borze objavil mnenje, ki ga mora Mercatorjeva uprava kot poslovodstvo ciljne družbe podati po zakonu o prevzemih.
Agrokor je namreč minuli teden objavil prevzemno ponudbo za preostali, 47-odstotni delež največje slovenske trgovske družbe, potem ko je že junija od konzorcija prodajalcev po dolgih postopkih dokončno pridobil 53 odstotkov največjega slovenskega delodajalca v zasebnem sektorju. Za delnico ponuja 86 evrov v denarju, ponudba pa se izteče 1. septembra.
Mercatorjeva uprava spominja na zaveze, ki jih je Agrokor dal v pogodbi o nakupu 53-odstotnega deleža slovenskega trgovskega podjetja. Med temi je ta, da bo Mercator še najmanj deset let ostal samostojno podjetje s sedežem v Ljubljani.
Uprava Mercatorja pričakuje tudi, da bodo spoštovane vse zaveze glede slovenskih proizvajalcev kot dobaviteljev, pravic delavcev ter ohranitve socialnega dialoga.
Agrokor se je namreč zavezal, da Mercator, razen pod tržnimi pogoji, tri leta ne bo dajal poroštev ali posojil Agrokorju, novi hrvaški lastnik naj bi spoštoval kolektivne pogodbe in pravice delavcev, o vprašanju števila delavcev se bo še najmanj tri leta četrtletno posvetoval z reprezentativnimi sindikati, obstoječim slovenskim proizvajalcev pa naj bi še vsaj tri leta zagotavljal vsaj enak položaj v družbi.
Mercatorjeva uprava v primeru potreb po zmanjševanju števila zaposlenih zagotavlja, da si bo prizadevala to primerno izvesti z uporabo mehkih metod v dogovoru s socialnimi partnerji.
Poslovodstvo Mercatorja na podlagi prevzemne ponudbe in Agrokorjevih navedb o Mercatorjevi poslovni politiki po prevzemu ocenjuje, da poslovna združitev Konzuma in Mercatorja predstavlja pomemben potencial na področju optimizacije nabavne verige, logistike, marketinških dejavnosti in ostalih podpornih aktivnosti, in to tako z vidika poslovanja družb na posameznih trgih kot tudi z vidika skupine Mercator.
Enotno vodenje poslovanja na posameznih trgih in v regiji kot celoti po njihovem mnenju omogoča pomembne sinergijske učinke, tako na področju stroškov kot tudi na področju razvoja in novih investicij v rast.
Največji sinergijski učinki naj bi bili po navedbah Mercatorjeve uprave vidni na tujih trgih, kjer je predvideno združevanje trgovske dejavnosti. To je na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, kjer bo poslovanje Mercatorja prevzel Konzum, in v Srbiji, kjer bo deloval Mercator. Ti procesi bodo privedli tudi do zmanjšanje števila zaposlenih na teh trgih, zlasti v režiji.
V Sloveniji in Črni gori, kjer Konzum doslej ni bil prisoten s svojimi trgovinami, pa Agrokrojevi načrti ne predvidevajo bistvenih sprememb v poslovanju in zaposlovanju Mercatorja, pravijo v Mercatorjevi upravi.
Strategija, ki jo je ob prevzemni ponudbi predstavil Agrokor, je po navedbah Mercatorjeve uprave v veliki meri skladna z že začrtano poslovno politiko Mercatorja. Uprava zato ocenjuje, da bi procesi združevanja lahko pozitivno prispevali k nadaljnjemu izboljšanju poslovanja Mercatorja v osnovni dejavnosti trgovine ter omogočili nadaljevanje izstopanja trgovca iz neosnovnih dejavnosti.
V upravi Mercatorja sedijo predsednik Toni Balažič in člani Stanka Pejanović, Drago Kavšek in Igor Maroša. Na skupščini konec avgusta bo četverica dobila nove nadzornike - Damirja Kuštraka, Anteja Todorića, Ivana Crnjaca, Darka Kneza, Ivico Mudrinića in očitno znova tudi Mateja Lahovnika. Novi hrvaški nadzorniki predstavljajo poleg lastnika Agrokorja Ivice Todorića trdo poslovno jedro koncerna.
Agrokor je sicer za 53-odstotni delež odštel nekaj več kot 172 milijonov evrov, za preostanek pa potrebuje še okoli 152 milijonov evrov. V okviru dogovora z bankami o prestrukturiranju dolga je največjemu slovenskemu trgovcu zagotovil še podrejeno posojilo v višini 220 milijonov evrov za dokapitalizacijo in obratna sredstva.