Mediana: Slovence epidemija vse manj skrbi

Delež zaskrbljenih oziroma zelo zaskrbljenih za svoje življenje ali življenje svojih bližnjih zaradi epidemije je od preteklega meseca upadel kar za 21 odstotnih točk in znaša 29,8 odstotka, delež tistih, ki niso oz. sploh niso zaskrbljeni, pa je narasel za 16 odstotnih točk na 41,8 odstotka. Delež tistih, ki niso zaskrbljeni, je tako najvišji od začetka merjenj na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana marca lani.

Da so ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 prekomerni in pretirano posegajo v osebno svobodo vprašanega, je menilo 50,8 odstotka sodelujočih. Mnenja, da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v osebno svobodo vprašanega, jih je bilo 23,4 odstotka. Da so primerni in ne posegajo v osebno svobodo vprašanega, pa jih je menilo 18,8 odstotka. Tistih z mnenjem, da so ukrepi premalo ostri in da osebna svoboda vprašanega pri tem ni pomembna, je bilo sedem odstotkov.

V primerjavi z majem so podatki primerljivi, je pa delež tistih, ki menijo, da so ukrepi prekomerni in pretirano posegajo v osebno svobodo, znova presegel 50 odstotkov.

Tokrat opažajo upad deleža tistih, ki menijo, da se ukrepi preveč osredotočajo na zdravje, kar je v škodo gospodarstvu. Delež je namreč s 43 odstotkov upadel na 36 odstotkov. Pač pa je za pet odstotnih točk narasel delež tistih, ki menijo, da ukrepi uravnoteženo obravnavajo zdravje in gospodarstvo. Prav tako je nekaj več tistih, ki menijo, da se ukrepi na škodo zdravja preveč osredotočajo na gospodarstvo, in sicer štiri odstotne točke več.

Optimizem na inštitutu ugotavljajo tudi pri pričakovanjih za prihodnost. V primerjavi s preteklih mesecem je za deset odstotnih točk manj tistih z mnenjem, da se bo po epidemiji običajno življenje spremenilo na slabše. Ne gre pa zanemariti dejstva, da je takšnega mnenja še vedno 50 odstotkov vprašanih, izpostavljajo. Na drugi strani je za osem odstotnih točk več tistih, ki menijo, da bo običajno življenje ostalo enako kot prej.

V ocenah dela vlade ne beležijo pomembnejših sprememb v primerjavi s preteklim mesecem. Takšnih, ki zaupajo vladi, da bo sprejele prave odločitve za državo, je še vedno približno četrtina. Približno enak delež pa zaupa vladi, da je pripravljena na prihodnje svetovne izzive. S trditvijo, da se druge države z novim koronavirusom spopadajo bolje kot Slovenija, se še vedno strinja kar 41 odstotkov vprašanih.

Precejšnje izboljšanje javnega mnenja pa ugotavljajo pri organizaciji cepljenja proti covidu-19. Delovanje vlade pri pridobivanju dovolj odmerkov cepiv ocenjuje kot dobro oz. zelo dobro 36 odstotkov vprašanih, medtem ko je bilo maja takih 25 odstotkov. Za 11 odstotnih točk je narasel tudi delež tistih, ki kot dobro oz. zelo dobro ocenjujejo delo vlade pri organizaciji cepljenja, za osem odstotnih točk pa delež tistih, ki pozitivno ocenjujejo komunikacijo vlade z javnostjo. Vse tri razlike so statistično pomembne in skupaj kažejo na precejšnje izboljšanje percepcije vlade na področju cepljenja državljanov, navaja Mediana.

Raziskavo je izvedla 23. in 24. junija s pomočjo spletnega anketiranja v okviru njenega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 506 polnoletnih prebivalcev.