požar avto hiša Svet24.si

V požaru v Radljah ob Dravi uničeni osebni ...

Johnny Deep Svet24.si

Johnny Depp na britanski premieri presenetil z ...

zaprti-menedžerji Necenzurirano

Racman na Dobu: kdo od znanih menedžerjev je pred...

ruska propaganda rusija Reporter.si

Na spletnem portalu RTV Slovenija Putinovih trolov...

nika kriznar 24 af Ekipa24.si

Pravljica Nike Križnar! Naša skakalka razkrila ...

skrito-v-raju Njena.si

Skrito v raju: Del ekipe iz zakulisja kar preveč ...

doncic Ekipa24.si

Prihajajo Luka 3! Dončić bo kmalu predstavil ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Šokantno: kar tretjina Slovencev se ne namerava cepiti

Deli na:
Šokantno: kar tretjina Slovencev se ne namerava cepiti

Fotografija je simbolična. - Foto: Profimedia

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v 13. valu raziskave o vplivu epidemije covida-19 na življenje ugotovil, da vztrajno narašča delež oseb, ki so že prejele oba odmerka cepiva. Po včeraj objavljenih podatkih NIJZ znaša 36,5 odstotka. Delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti, se medtem giblje od 27,5 do 32,1 odstotka.

Na vprašanje, od česa bo ali je bila odvisna odločitev o cepljenju, se anketiranci v 13. valu raziskave Si-panda v povprečju najbolj strinjajo, da bo njihova odločitev za cepljenje odvisna od tega, ali bo na voljo dovolj podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, ali je cepivo že dlje časa v uporabi, in od tega, ali bodo lahko sami izbrali vrsto cepiva.

Pri anketirancih, ki se ne nameravajo cepiti, med glavnimi razlogi za takšno odločitev prevladuje zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju, skrb za dolgoročni vpliv na zdravje in mnenje, da cepivo ni varno.

Ob vprašanju o vplivu epidemije na posamezna področja življenja je pričakovano največji delež oz. 61,5 odstotka anketiranih poročalo, da je epidemija slabo vplivala na njihove socialne stike s širšo družino in prijatelji, dobra tretjina je poročala o slabši telesni dejavnosti in prav toliko o slabši finančni varnosti.


Po drugi strani so tisti, ki so navajali pozitiven vpliv epidemije, v največjem deležu ta vpliv opazili ravno na področju telesne aktivnosti. To si je po mnenju raziskovalcev mogoče razložiti s tem, da so imeli morda v ta namen na voljo več časa. Druge aktivnosti, ki bi se jih sicer udeleževali, so bile namreč med epidemijo precej okrnjene.

Doživljanje stresa je v primerjavi s podatki iz raziskave Cindi, ki je potekala približno pred enim letom, zdaj višje, saj jih je leta 2020 približno sedem odstotkov manj poročalo, da stres doživljajo pogosto ali vsakodnevno. O pogostem ali vsakodnevnem doživljanju stresa je v tokratnem valu raziskave Si-panda poročala skoraj četrtina anketirancev.

Skoraj tri četrtine prebolevnikov je imelo v 13. valu raziskave še po mesecu dni od prebolele okužbe določene težave. "Glede na to, da raziskave kažejo, da tveganje dolgotrajnih zdravstvenih težav po okužbi z virusom SARS CoV-2 ni majhno, je cepljenje proti covidu-19 tudi s tega vidika pomembno," so izpostavili na NIJZ.

Podlaga raziskave je preveden vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je bil v skladu z navodili WHO ustrezno prilagojen razmeram v Sloveniji. Tako bodo podatki tudi mednarodno primerljivi.