Šokantno: kar tretjina Slovencev se ne namerava cepiti

Na vprašanje, od česa bo ali je bila odvisna odločitev o cepljenju, se anketiranci v 13. valu raziskave Si-panda v povprečju najbolj strinjajo, da bo njihova odločitev za cepljenje odvisna od tega, ali bo na voljo dovolj podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, ali je cepivo že dlje časa v uporabi, in od tega, ali bodo lahko sami izbrali vrsto cepiva.

Pri anketirancih, ki se ne nameravajo cepiti, med glavnimi razlogi za takšno odločitev prevladuje zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju, skrb za dolgoročni vpliv na zdravje in mnenje, da cepivo ni varno.

Ob vprašanju o vplivu epidemije na posamezna področja življenja je pričakovano največji delež oz. 61,5 odstotka anketiranih poročalo, da je epidemija slabo vplivala na njihove socialne stike s širšo družino in prijatelji, dobra tretjina je poročala o slabši telesni dejavnosti in prav toliko o slabši finančni varnosti.

Po drugi strani so tisti, ki so navajali pozitiven vpliv epidemije, v največjem deležu ta vpliv opazili ravno na področju telesne aktivnosti. To si je po mnenju raziskovalcev mogoče razložiti s tem, da so imeli morda v ta namen na voljo več časa. Druge aktivnosti, ki bi se jih sicer udeleževali, so bile namreč med epidemijo precej okrnjene.

Doživljanje stresa je v primerjavi s podatki iz raziskave Cindi, ki je potekala približno pred enim letom, zdaj višje, saj jih je leta 2020 približno sedem odstotkov manj poročalo, da stres doživljajo pogosto ali vsakodnevno. O pogostem ali vsakodnevnem doživljanju stresa je v tokratnem valu raziskave Si-panda poročala skoraj četrtina anketirancev.

Skoraj tri četrtine prebolevnikov je imelo v 13. valu raziskave še po mesecu dni od prebolele okužbe določene težave. "Glede na to, da raziskave kažejo, da tveganje dolgotrajnih zdravstvenih težav po okužbi z virusom SARS CoV-2 ni majhno, je cepljenje proti covidu-19 tudi s tega vidika pomembno," so izpostavili na NIJZ.

Podlaga raziskave je preveden vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je bil v skladu z navodili WHO ustrezno prilagojen razmeram v Sloveniji. Tako bodo podatki tudi mednarodno primerljivi.