Matoz: Masleša samo prelaga odgovornost za odločanje

Matoz je na tiskovni konferenci Odbora 2014 spregovoril o današnji nesklepčni občni seji sodnikov vrhovnega sodišča, na kateri so nameravali obravnavati predlog za izločitev predsednika sodišča Branka Masleše v zadevi Patria. Zaradi številnih vnaprej načrtovanih odsotnosti v času sodnih počitnic ni bil dosežen potreben dvotretjinski kvorum, so sporočili s sodišča. Preseneča me, da občna seja ni bila sklepčna in da tega ni bilo mogoče predvideti vnaprej, Matoz komentira današnji razplet.

Matoz vztraja, da je je Masleša odgovoren za delovanje vseh sodišč v Sloveniji in je dolžan zagotoviti hiter sprejem odločitve. Odvetnik je prepričan, da predsednik vrhovnega sodišča samo prelaga odgovornost za odločanje

Masleša se je z nesklepčnostjo tudi izognil preizkusu morebitne izločitve, ugotavlja Matoz, ki poudarja, da bo zdaj podpredsednica sodišča Nina Betetto odločala o izločitvi vrhovnih sodnikov Marka Šorlija, Barbare Zobec in Vesne Žalik. O njihovi izločitvi se bo odločalo še pred odločanjem o njegovi izločitvi, poudarja odvetnik.

Matoz sicer pričakuje, da bo v naslednjem tednu podpredsednica sodišča Betettova o predlaganih izločitvah odločna, da bo zavrgla predlog za izločitev Marka Šorlija in Barbare Zobec, ki ga je podal vrhovni tožilec Ferlinc, ker je, pravi Matoz, »najmanj preuranjen in tudi neutemeljen«. Šorli in Zobčeva še nista razporejena v senat in se še ne ve, ali bosta o tej zadevi odločala ali ne, izpostavlja odvetnik.

Poudarja, da odločanje vrhovnega sodišča traja že skoraj tako dolgo, kot ga je potrebovalo ustavno sodišče, »pa vsi vemo, da so postopki na ustavnem sodišču neprimerno daljši.« Vrhovno sodišče mora zgolj ugotoviti, ali obstaja velika verjetnost, da so bile kršene pravice, pravi Matoz.

Če vrhovno sodišče potrebuje en mesec zgolj za preizkus varstva zakonitosti v zadevi Patria, ne vem kako bo zagotovilo, da jo bo po vsebini rešilo v treh mesecih, je zaskrbljen.

Primc: Afera plaža

Namesto da bi sodstvo odločalo in sodilo v skladu z zakonodajo v primeru Janeza Janše, se je spustilo v grobo kritiko civilne družbe, pravi Aleš Primc. Izpostavlja intervju s predsednico sodniškega društva Janjo Roblek v Mladini, v katerem »grobo obračunava s civilno družbo«. Tej se osporava pravica, da o sodstvu govori in ga kritizira, meni Primc.

Kje je sploh prostor, da lahko postavljamo vprašanja o stanju v slovenskem sodstvu in začnemo dialog o odpravi nepravilnosti in zlorab v sodstvu, sprašuje Primc. Če ustavni sodnik v komentarju za nek časopis napiše nekaj kritičnega, če skupina uglednih pravnikov to vprašanje načne v svoji izjavi, če je na to temo sklicana seja odbora DZ, je to za nekatere sodnike nesprejemljivo poseganje v slovensko sodstvo, pravi Primc. »Če ljudje pred sodiščem protestirajo proti zlorabam v sodstvu, se to ponovno razume kot grob poseg v slovensko sodstvo.«

Kje bi bil prostor, kjer bi lahko v tej državi na demokratičen, kulturen in spoštljiv način začeli razpravo o odpravi zlorab v slovenskem pravosodju, sprašuje. Te zlorabe bo treba rešiti in tisti, ki jih rešujejo že več kot 23 let, jih sami očitno niso sposobni, meni Primc. Opozarja, da se je evropsko sodišče za človekove pravice maja letos v primeru Erdogan proti Turčiji sprejelo stališče, da je ostra javna kritika sodišč dopustna in primerna.

O ravnanju vrhovnega sodišča pa Primc pravi: »Lahko govorimo o 'aferi plaža', saj bi morali sodniki v primeru nujnih zadev, kljub odsotnosti, priti na vnaprej sklicano sejo.«