Med predvolilno kampanjo so glave vroče in marsikdo reče marsikaj, po volitvah, ko se glave ohladijo ter politične razmere zbistrijo, pa so politiki precej bolj konstruktivni. Navsezadnje je Janković edini, ki do sedaj po volilni zmagi ni mogel sestaviti vlade, ker pač ni razumel, da v gospodarstvu veliki stiskajo male, v politiki pa je obratno. Janša je opravilno precej sposobnejši politik in je do sedaj v obeh poskusih, ki jih je imel na voljo, vlado tudi uspešno sestavil.
Tokratne volitve so še toliko bolj nepredvidljive, ker je kar precej manjših novih ali starih strank, ki lahko pridejo nad parlamentarni prag ali ostanejo tik pod njim. Prav (ne)uspeh malih strank, ki bi bile lahko jeziček na tehtnici, lahko odločilno vpliva na sestavo prihodnje vlade. Na levici sta taki stranki vsaj Stranka Alenke Bratušek in Dobra država Bojana Dobovška, na desnici pa SLS in Zeleni z listo Andreja Čuša.
Na liberalni sredini pa je stranka, ki bi bila lahko jeziček na parlamentarni tehtnici, Lista novinarja Bojana Požarja. Združena desnica, ki očitno ne bo kandidirala v kar dveh volilnih enotah, za uvrstitev v parlament nima več realnih možnosti in je pravzaprav desnici zabila klasični politični avtogol, ker bodo glasovi za to stranko slej ko prej šli v nič.
Racionalni potencialni volivec Združene desnice bo zato svoj glas raje namenil eni izmed sorodnih desnih strank. Po eni strani se z avtogolom Primca povečujejo možnosti SLS za vstop v parlament, a tudi Zidanšek trenutnih razmer, ki so mu naklonjene, ne zna najbolje izkoristiti. Preboj bo težko dosegel tudi na svojem domačem terenu, saj celo partnerica celjskega župana kandidira na Listi Marjana Šarca.
Prihajajoča nova migrantska kriza bi lahko dala veter v jadra tudi SNS, ki bi bila lahko del desnosredinske koalicije, toda se zdi, da Jelinčič ni več v pravi politični kondiciji za preboj v parlament. Seveda lahko migrantska kriza, ki se pospešeno bliža, vse še obrne na glavo.
Dr. Matej Lahovnik, ekonomist in politični analitik