Masleša je namreč opozoril, da je vrhovno sodišče v zadevi Patria po ustaljeni praksi ocenilo, da sta v izreku sodbe zakonska znaka s pojmovno opredelitvijo sprejema obljube nagrade oziroma obljuba nagrade dovolj konkretizirana in nato tudi obrazložena v razlogih sodbe. Ustavno sodišče se je postavilo na drugačno stališče, je dodal in poudaril, da je v teh zadevah prvič celovito izoblikovalo ustavnopravna stališča, ki jih je nato uporabilo pri presoji ustavnih pritožb.
To ni preprosto vprašanje, kar je razvidno tudi iz strokovne polemike, je spomnil. Po njegovem se odpira prostor, ki omogoča umirjeno in argumentirano razpravo, temelječo na celovitem poznavanju problematike, ne pa na izrabljanju nastalega položaja za doseganje ciljev, ki bi lahko imeli daljnosežne in težko popravljive posledice za sodstvo in delovanje države. Mnogi so, po njegovem, ne da bi sploh poznali odločbe ustavnega sodišča ali sodbe rednih sodišč, kar tekmovali, kdo bo uporabil ostrejše besede.
Kot je še zapisal Masleša, naj bi njegov odstop po mnenju nekaterih predstavljal simbolično gesto, ki bi prispevala k odločnejši zavrnitvi neutemeljenih pavšalnih napadov na pravosodje in omogočila pretehtano odpravljanje njegovih slabosti. A pričakovanje, da bo tako prišlo do lažjega razreševanja nastalih težav, je za Maslešo utopično. Doslej se namreč kljub večkratnim pozivom sodstva, da je treba zavzeti jasna stališča o nesprejemljivosti takšnega ravnanja, ni oglasil pravzaprav nihče, je menil.
Sodstvo se je zaradi vsiljevanja političnega diskurza znašlo v položaju, da se mora samo braniti pred neutemeljenimi napadi, je dodal in zapisal: "To se ne bi smelo zgoditi, saj je glede na naravo dela potisnjeno v izrazito defenziven položaj. Napadi nanj so vse bolj nebrzdani, besednjak bolj robat, daleč od spodobnega in dostojnega." Spomnil je, da se kritizirani sodniki zaradi obveze molčečnosti, ne smejo odgovarjati na kritike.
In ravno to je bilo njegovo vodilo, da se je v govoru na lanskih Dnevih slovenskega sodstva glede na širše aktualno dogajanje odzval "na nenehne in vse hujše, že kar neznosne napade in pritiske na slovenske sodnike in sodstvo". Še vedno je prepričan, da je bil njegov odziv zaradi neodzivnosti drugih nujen.
Masleša ob tem poudarja, da se v sodstvu zavedajo slabosti in tega, da so še številna področja, na katerih morajo nujno izboljšati svoje delovanje, in tako da tudi ukrepajo. "Kritika, ki se nanaša na naše dejanske slabosti, je dobrodošel korektiv. Vse kaj drugega so posplošene ocene o nedelujočem sodstvu".
Po njegovem gre v teh primerih za sistematično rušenje ugleda institucije kot način političnega delovanja, ki izkorišča asimetričen položaj politike in sodstva na področju propagande. Masleša meni, da je sodstvo za nekatere družbene strukture in posameznike trn v peti, ker se na najboljši način utrjuje kot odgovorna veja oblasti.