Marko Zidanšek: Nisem niti Bogovičev niti Šrotov človek, niti Ljudmilin niti Janšev

Nedavni kongres SLS je minil skoraj neopazno. Odkar vaše stranke ni več v parlamentu, je upadlo tudi medijsko zanimanje zanjo. Ste kljub temu zadovoljni s kongresom?

Izredno sem zadovoljen z njim, saj je bil zelo dobro pripravljen. Sprejeli smo nov statut in posodobili program stranke. V letu dni smo z obiski na terenu in strokovnimi skupinami ogromno naredili. To kaže, da je v stranki veliko pozitivne energije in dobrega ozračja. Zadovoljen sem, da stranka spet raste, kar se odraža tudi v javnomnenjskih anketah, po katerih bi bili ponovno v državnem zboru. Na kongresu je bilo tudi ogromno županov, navsezadnje jih je bilo največ izvoljenih iz naše stranke. S tem so pokazali svojo pripadnost stranki. Po soboti so bili zato občutki še boljši kot pred njo. SLS je notranje konsolidirana in pripravljena na uspeh.

Koliko bivših predsednikov se je udeležilo kongresa?

Prišli so trije, ostali so se večinoma opravičili in pozdravili kongres. V stranki ni čutiti slabe volje.

Prvi predsednik Ivan Oman je že lani zapustil SLS in začel sodelovati z NSi. Koliko članov ste izgubili po volitvah?

Na poziv Ivana Omana je od vidnejših članov prestopil samo eden, to je nekdanji vodja poslanske skupine Mihael Prevc. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da ima stranka več novih članov kot tistih, ki so iz nje odšli.

Še vedno ste stranka z največ župani. Koliko jih imate v obmejnih občinah, kjer se trenutno soočajo z migrantsko krizo?

Kar nekaj jih je, denimo v občini Zavrč, ali pa blizu teh občin. Na listi SLS je bilo izvoljenih 31 županov, v našem klubu županov pa jih sodeluje več kot 50. Klub županov se je sestal dvakrat ali trikrat; med drugim smo obravnavali tudi financiranje občin. Z zakonom o izvedbi proračuna država ne zagotavlja sredstev, ki jih občine po zakonu morajo zagotavljati. Po našem mnenju je že v zakonu o financiranju občin zapisana formula, po kateri bi morale občine prejemati povprečnino ali glavarino, ki je več kot 650 evrov. Enostransko je bilo potem odločeno, da ta znaša le 522 evrov. Na eni strani ima država denar za migrante, na drugi strani pa ga nima svoje občane oziroma državljane. Glavnina gospodarske rasti lani je bila ustvarjena tudi z investicijami občin, investiranji z evropskimi sredstvi in izvozom slovenskega gospodarstva. 

Migrantski problematiki ste posvetili največ svojega govora na kongresu. Kaj lahko v zvezi s tem stori stranka, ki ni niti v parlamentu, kaj šele v vladi?

O tej temi smo prvič spregovorili na glas 11. septembra, na simbolni datum, s komunikejem Evropa, spreglej! Nato smo začeli slovensko javnost obveščati z geslom Slovenija, spreglej! in dali pobudo, da se postavi ograja. Jasno smo povedali, da je Angela Merkel z vabilom migrantom v Nemčijo nasedla kapitalu in destabilizirala Evropo. Vse, kar smo napovedovali, se je tudi zgodilo. Žalostni smo, da vlada in premier, čeprav razpolagata z vsemi potrebnimi podatki obveščevalnih služb, nista ukrepala pravilno in pravočasno, pač pa izpostavila državo nevarnostim. Ne samo da nismo zavarovali schengenske meje, ampak smo povzročili varnostno luknjo, posledice tega čutimo ob zadnjih dogodkih. Ne zavedamo se niti tega, da se dogaja napad na evropsko prestolnico, Bruselj je v teh dneh ohromljen. Pred ukrajinsko krizo se je vzpostavil dober trg med EU z know-howom in Rusijo s surovinsko bazo. Očitno to nekomu ni bilo všeč, nekdo je na ukrajinski zgodbi nasedel, gospodarsko rast pa imajo čez lužo in živijo v miru. Naša regija je destabilizirana. Na kongresu Evropske ljudske stranke (ELS) smo predlagali svetovno varnostno konferenco in partnerstvo za mir, vendar predlog in tudi amandma na to temo nista bila sprejeta zaradi nemških predstavnikov. Povedali pa smo, da je treba stvari urediti v regiji, da se bodo lahko ljudje po koncu krize vrnili v svoje domove. Vedno govorimo o migrantski krizi, saj begunci v varnih državah niso ogroženi, tukaj pa gre za druge razsežnosti. Evropa se na to ni sposobna odzivati. Žal verjetno ne bomo več živeli v Evropi, kakršne smo bili doslej vajeni.

Zavzemate se za odpravo sankcij proti Rusiji, saj menite, da ni prav, da se zavezniki v boju proti terorizmu med seboj ekonomsko izčrpavajo, zaradi česar trpita tudi slovensko gospodarstvo in kmetijstvo. Po zadnjem incidentu med Rusijo in Turčijo se vaš predlog zdi utopičen.

Sploh ne. Menim, da bi morali odločevalci v EU stopiti korak naprej, saj se časi spreminjajo in se je treba prilagajati. Pobudo za to bi lahko dal predsednik vlade in s tem pokazal, da smo sicer v Evropi majhni, vendar enakopravni. Včasih je treba tudi v Bruslju udariti po mizi, ne pa biti zgolj nemi opazovalec. Izredno žalosten sem zaradi incidenta, ki se je zgodil. Ne razumem reakcije Turčije, sploh če je res šlo zgolj za 17 sekund preleta njihovega prostora ali pa še to ne, obe strani sta namreč partnerici v koaliciji proti terorizmu. Sodelovanje je že bilo vzpostavljeno, zato je bil tak incident neodgovoren, prav tako je neodgovorna izjava generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga. Če želi biti Evropa v prihodnosti uspešna organizacija držav, bi morala imeti tudi lastno vojsko, v to sem prepričan. Če bi jo imela, bi lahko tudi blokirala severnoafriška pristanišča, kjer tihotapci služijo s tihotapljenjem ljudi, lahko bi tudi preprečila izplutje plovil in tako tudi ustavila migrantski tok. Tako pa zaradi neustrezne politike držav, ki smo na tranzitni poti migracij, tekmujemo, kdo med nami bo na koncu »gnilo jajce«. Bo to Slovenija ali Hrvaška? Namestnik vodje poslanske skupine CDU-CSU in bivši notranji minister Hans-Peter Friedrich, ki je iz Bavarske, mi je na nedavnem obisku zaupal, da če v treh tednih ne bomo vzpostavili reda na schengenski meji, se bodo začele zapirati nacionalne meje. Nemčija je zapolnila svoje kapacitete, naš državni sekretar Boštjan Šefic pa govori, da se bo v naslednjih petih letih v Evropo preselilo 20 milijonov ljudi. Kam pa bodo šli? Tako kot je Merklova odprla meje, jih lahko tudi zapre.

Ko ste prvi zahtevali ograjo na meji s Hrvaško, so se vam smejali. Zdaj pa postavljajo žičnato ograjo, toda migranti še naprej neovirano vstopajo skozi mejne prehode in nadaljujejo pot proti Avstriji in Nemčiji.

Postavitev ograje smo predlagali ne le zaradi tega, ker je to fizična ovira, ampak da bi s tem migrantom sporočili, da tukaj niso dobrodošli. Javna skrivnost je, da se obveščajo s telefoni, in ko se ena pot zapre, poiščejo novo. Treba je spoštovati red. Če bova midva izgubila osebni izkaznici na Hrvaškem, se bova težko vrnila čez mejo. Pri migrantih pa je odpovedal ves nadzor. Bojim se, da smo si svoj stari kontinent s tem sami destabilizirali. Če Merklova potrebuje delovno silo, bi lahko organizirala prevoz ljudi z letali, pa ne bi nihče umiral na morju. Po drugi strani je v Sloveniji okoli 100.000 brezposelnih, v Evropi pa 24 milijonov. Če je Evropa odprt trg blaga in ljudi, bi lahko nemško gospodarstvo zaposlilo ljudi iz držav, ki jih je kriza najbolj prizadela, zlasti iz Grčije in Španije. Ni nujno, da bi se tja preselili, lahko pa bi odpirali nova delovna mesta v teh državah, tudi v Sloveniji, in s tem pokazali na svojo kohezivno vlogo pri evropskih narodih.

Bo ta ograja, ki jo vlada postavlja, sploh zadržala migrante na drugi strani meje, če bo Slovenija zaprla meje za migrante? Če bo želela ograditi vseh 670 kilometrov meje s Hrvaško, ki je ponekod nedoločena, bo to trajalo zelo dolgo.

Ograja sama ne bo rešila problema. Madžarska je naredila še močnejšo ograjo, toda hkrati je tudi spremenila azilno zakonodajo. Slišim, da to pripravlja tudi naša vlada, tudi opozicija je že vložila svoj predlog. Če ne bomo spremenili azilne zakonodaje, po kateri vabimo migrante, ne bomo rešili problema. Ko se bodo zaprle meje, bo marsikdo od teh, ki zdaj nadaljuje pot v Avstrijo in Nemčijo, zaprosil za azil kar v Sloveniji. Tako lahko naenkrat dobimo več deset tisoč prosilcev za azil. Težko si predstavljam, kako bo naša mala država z dvema milijonoma prebivalcev lahko obvladala takšen položaj.

Verjetno ste si ogledali video na youtubu, v katerem v arabščini in angleščini vabijo migrante v Slovenijo. Kdo po vašem to počne?

Glede na to, da vemo, da so imeli po vseh elektronskih medijih tudi načrt določenih poti, verjetno tudi za to poskrbijo tihotapci, ki so jih zvabili na pot. Govori se, da so pri tem zaslužili najmanj tri milijarde evrov. Tudi migranti so večinoma polni denarja in jim ni težko plačati prevozov z vlakom, v Sloveniji pa nimajo nobenih stroškov. Vemo tudi, da sta bila njihova glavna cilja Nemčija in Švedska, kjer so socialni transferji in bonitete najbolj ugodni. Tudi če ne dobijo dela, dobijo socialno podporo. Zato so tudi Nemci spremenili azilno zakonodajo. To je bilo zanje sporočilo, naj ne pričakujejo priboljškov, saj se tudi v Evropi ne cedita med in mleko. Vedo tudi, da prihajajo iz drugih vrednostnih okolij in da bo njihova integracija težka, če ne nemogoča. Potem pa se lahko dogajajo stvari, kot se zdaj dogajajo v Franciji, Belgiji in Veliki Britaniji. Iz teh držav je tudi okoli 30.000 borcev Islamske države, ki se potem vračajo kot teroristi.

Kaj pa mi lahko storimo? Kako se mora Slovenija pripraviti na morebitno priseljevanje migrantov? Tudi če jih naši zavrnejo na meji, jih Hrvati nočejo sprejeti nazaj.

Izgubili smo že veliko časa. Vsak dan je pomemben, izgubili pa smo nekaj mesecev. Ni bilo odločnih reakcij. Tudi zdaj jih še ni. Lahko bi kot prva schengenska država od EU zahtevali, da vzpostavi red na svoji zunanji meji in zapre meje v Grčiji. Evropa je dovolj močna, da sama ali z Natom ustavi migrantski tok že v Grčiji in Sredozemlju. Če tega ne bomo naredili, bomo težko ustavili nekaj tisoč ljudi na meji. Problem ni rešljiv na slovensko-hrvaški meji, tudi malo nižje ne, problem se mora reševati na začetnih mejah EU.

V Ljubljani raste islamski versko-kulturni center, katerega gradnjo financira država Katar. Ali to predstavlja varnostno grožnjo Sloveniji?

Državljanov muslimanske veroizpovedi v Sloveniji ne moremo kar izenačiti s skrajneži. Osebno z njimi nimam nobenih težav, tudi v Celju, od koder sem, z njimi korektno sodelujemo, poznam tudi imama. Verjamem, da ta center ne bo in tudi sme predstavljati kake nevarnosti. Težko pa komentiram, kdo financira njegovo gradnjo.

Se ne bojite, da bi se navade iz Katarja, kjer živijo po šeriatskem pravu, širile na naše muslimane?

Tako za Slovenijo kot za Evropo velja, da imamo svoje vrednote, po katerih živimo, zato od vsakogar, ki pride k nam živet ali na obisk, pričakujemo, da se obnaša po naših standardih. Vsakdo pa ima tudi svobodo, da doma živi tako, kot želi. Tudi mi se prilagajamo, ko gremo v arabske države, njihovim navadam. Kar nekaj direktoric, ki so šle na obisk v arabske države, se je moralo zakriti in tam niso izzivale v minikrilih. Dolžnost Evrope je, da ohrani vrednote, ki smo si jih pridobili z razsvetljenstvom in ki so si jih z enakopravnostjo pridobile ženske. Jasno moramo povedati, da sami sebe ne bomo spreminjali. Dejstvo pa je, da smo s popolnim liberalizmom in poudarjanjem multikulturnosti na koncu začeli ogrožati lastne vrednote. Teroristični napadi so dejansko napadi na naš način življenja, restavracije, stadion, koncertne dvorane, kateremu se ne smemo odpovedati.

Podpirate pobudo SDS o prepovedi burke in nikaba v javnosti, kot sta to storili Francija in Belgija?

Seveda, če se moramo mi prilagoditi vrednotam teh držav, kadar jih obiščemo, potem to velja tudi obratno. Burka in nikab ne spadata v naš javni prostor, poleg tega predstavljata tudi varnostno tveganje. Popolnoma se strinjam, da zadeve uredimo tako, kot sta to storili Francija in Belgija.

SLS ne želi odpirati ideoloških tem, pač pa je izrazito zazrta v prihodnost, ste dejali na kongresu. Kaj so za vas ideološke teme?

Predvsem neprestano ukvarjanje s preteklostjo. Zgodovinske zadeve je treba razčistiti, vendar pa mi razmišljamo o tem, kako naj slovenski državljan živi v prihodnosti, da ima dostojno življenje. To pomeni, da je treba ljudem zagotoviti delo, predvsem mladim, z njim pridobivajo zaslužek in si lahko najamejo oziroma kupijo stanovanje, ustvarjajo svoje družine. Zato nas kot sredinsko desno stranko zanima predvsem to, kako bodo mladi prišli do zaposlitve in ali jih bomo primerno izobrazili za zaposlitvene poklice, da ne bomo mladega človeka že v osnovi zavajali, katerega naj si izbere. Poleg tega želimo, da bi imeli zdravo in močno gospodarstvo z dodano vrednostjo, da bomo lahko nemoteno pokrivali družbene dejavnosti. Če mladi generaciji ne damo možnosti za zaposlitev in osebni razvoj, lahko izgubimo celo generacijo. Največja napaka je, če država otežuje razvoj z napačno davčno politiko in če ni nobene vizije.  

Razprave okoli novega družinskega zakonika pa niso ideološke teme?

Naše člane smo pozvali, da na referendumu glasujejo proti spremembi, predvsem zaradi tega, ker spreminja tradicionalno definicijo partnerjev in družine. Ko je Združena levica izsilila spreminjanje zakona po hitrem postopku, smo opozorili na kršitev poslovnika in da o tem v javnosti ni bilo širše razprave. Kot SLS spoštujemo človekove pravice in ne nasprotujemo ureditvi vseh pravic istospolnih, toda uredijo naj se v posebnem zakonu, ne pa da so na vrat na nos z ideološko zgodbo sprli državljane na levico in desnico.

Bivši predsednik Milan Kučan pravi, da ne smemo prodajati državnih podjetij tujcem, saj potem ne bomo več gospodarji na Slovenskem. Kakšno je vaše stališče do privatizacije?

Ta zgodba se prodaja že zelo dolgo. Mi podpiramo privatizacijo, zavzemamo se, da se po najvišji možni ceni proda del državnega premoženja, ki ni strateškega pomena. Podjetja, ki dobro poslujejo, niso prioritetna za prodajo. Enako velja tudi za infrastrukturo, ki mora ostati javna, zlasti to velja za javne službe na državni in lokalni ravni. Dokler ne bomo vzpostavili normalnih lastniških struktur, ne bomo normalno poslovali. Želim si, da bi bilo slovensko gospodarstvo sposobno samo poskrbeti zase, žal pa so z izčrpavanjem naredili velike napake in škodo. Tako zdaj hrvaška in srbska podjetja kupujejo slovenska, namesto da bi bilo obratno. Tudi v SLS smo v stališčih, povezanih s privatizacijo, v preteklosti napravili kako napako in je prav, da se iz njih nekaj tudi naučimo, da vemo, kako naprej.

V čem se SLS razlikuje od NSi in SDS, ki sta prav tako članici Evropske ljudske stranke? Lahko te razlike opazimo pri gospodarskem programu?

Mi smo za pošteno tržno gospodarstvo, v NSi pa, če dobro razumem, so nekoliko bolj liberalni. Sicer smo SLS na desni sredini najbolj na sredini in ni več nobenega prostora za novo resno stranko na tem parketu, nekoliko bolj desno od nas pa sta SDS in NSi, skrajne desnice pa hvala bogu nimamo. Na levi sicer imajo skrajno levico. Občutek imam, da znamo in zmoremo sodelovati tudi na desni, čeprav na trenutke ne.

Pred evropskimi volitvami ste se z NSi uspešno dogovorili za skupno listo, pogovarjali pa ste se tudi o možnosti skupnega nastopa na državnih volitvah. Je ta možnost še vedno odprta?

Ocenjujem, da bodo tudi na naslednjih volitvah vse stranke nastopile samostojno in da se bo verjetno laže povezovati po volitvah, prednostno s tistimi strankami, ki bodo tudi programsko bolj usklajene. SLS ima s svojo bolj sredinsko držo veliko več manevrskega prostora, nam je prioriteta tisto, kar je dobro za državo. Z obema strankama sem že navezal stike in predlagal sodelovanje. Žal se je potem v NSi zgodila tiskovna konferenca, na kateri je Ivan Oman pozval naše člane, naj se pridružijo NSi. Jaz s starimi spori nimam nič, nisem niti Bogovičev niti Šrotov človek, niti Ljudmilin niti Janšev, ampak sem samostojna oseba, zato se skušam pogovarjati z vsemi. Vesel sem, da smo uspeli na kongresu ELS dati skupno sporočilo vsi trije predsedniki, Ljudmila Novak, Janez Janša in jaz. S tem smo pokazali, da se še vedno zmoremo pogovarjati in sodelovati.

Na Hrvaškem je HDZ oblikovala predvolilno koalicijo s programsko sorodnimi strankami. V Sloveniji so že pogovori o skupni vladi v senci spodleteli. Vi ste to idejo podprli.

Tudi mi smo ustanovili svoj strokovni svet, vendar moram dodati, da nismo bili nikamor povabljeni. Po drugi strani pa se pogovarjam z obema predsednikoma. Stare zamere je treba pozabiti in sodelovati brez njih. Vprašanje pa je, ali je pri nas predvolilna koalicija sploh smiselna, saj imamo tudi različne volivce. Dejstvo pa je, da je pomladna stran že dvakrat izgubila volitve, zato bi moral vsakdo narediti analizo pri sebi.

Pričakujete, da bo vlada izpeljala mandat do konca ali bomo imeli še ene predčasne volitve?

Po enem letu Cerarjeve vlade sem razočaran, obenem pa sem takšno stanje pričakoval, saj so šli na volitve brez vsake vizije in zgolj s paradigmo poštenosti. Opazimo lahko, da delajo še hujše stvari kot prejšnje vladajoče stranke. Od morale in etike, o katerih so govorili, ni ostalo nič. Pogrešam vizijo in odločnost. Če bodo imeli izredno močan samoohranitveni refleks, se bodo obdržali do konca mandata. Toda če se bodo zadeve nadaljevale tako kot zdaj, potem to za državo ne bo dobro in je bolje, da gremo čim prej na volitve. Vse je odvisno od Desusa, ki je znal preživeti vsako politično krizo. Po drugi strani pa bodo zelo težko zvozili proračun, če se bo migrantska kriza nadaljevala. Mogoče bo tudi to povzročilo napetosti znotraj koalicije. Če bodo ocenili, da ne bodo mogli voditi zadev, potem se bo mandat skrajšal. Škoda pa je že narejena, saj smo izgubili veliko priložnosti za razvoj države.

 

Biografija

Marko Zidanšek se je rodil leta 1968 v Celju. Po izobrazbi je magister znanosti s področja državnih in evropskih študij. Zaposlen je kot direktor v družbi za ravnanje z odpadki Simbio. V politiko je vstopil leta 1990, ko se je pridružil SKD, nato pa z združitvijo strank ostal v SLS. Od leta 1998 je mestni svetnik Mestne občine Celje, v treh mandatih je bil podžupan, v četrtem in zdajšnjem petem pa pooblaščenec župana na področju financ ter okolja in prostora. Več mandatov vodi mestni odbor SLS v Celju, dvakrat je bil član izvršilnega odbora stranke. Za predsednika SLS je bil izvoljen na izrednem kongresu 6. decembra lani.