Šušteršič: V zadnjih 14 dneh sem izvedel, kdo vse bo v Sloveniji propadel

Sedmerici, ki je uvedbo davka podprla že pred včerašnjim zasedanjem finančnih ministrov EU - Franciji, Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Portugalski, Grčiji in Sloveniji -, so se včeraj pridružile še štiri države: Italija, Španija, Estonija in Slovaška.

Prvi pogoj za preučitev možnosti zagona mehanizma okrepljenega sodelovanja, v okviru katerega je mogoče tesnejše sodelovanje skupine držav na nekem pomembnem evropskem področju, na katerem se sicer odloča s soglasjem, pa tega ni mogoče doseči, je, da interes za takšno sodelovanje izrazi vsaj devet članic unije.

Minister Šušteršič je ob tem včeraj v Luksemburgu komentiral tudi burno davčno razpravo v Sloveniji, predvsem kritike na davek na finančne storitve, ki ga predlaga vlada.

"V zadnjih 14 dneh sem izvedel, kdo vse bo v Sloveniji propadel - od trgovcev s pasjo hrano do časopisne industrije, cvetličarjev in frizerjev ... tudi nepremičnine bodo menda propadale, študenti ne bodo več delali in tako naprej, da o finančni industriji niti ne govorim," je dejal.

Minister pričakuje še veliko pripomb in zatrjuje, da jih bo koalicija poslušala in morda na koncu kakšno malenkost v predlogih tudi spremenila, a prav veliko prostora zanje ni.

Najbolj burna je bila sicer včeraj v Luksemburgu razprava o enotnem nadzoru nad bankami v območju evra, ki velja za temelj bančne unije.

Slovenija se zavzema za hitro uvedbo enotnega evropskega nadzora nad bankami v območju evra. Ta je zanjo pomembna tudi zato, ker je vzpostavitev tega nadzora eden od pogojev za neposredno dokapitalizacijo bank iz ESM, je povedal Šušteršič.

Po ministrovem mnenju je možno, da bi sistem enotnega nadzora začel delno delovati že 1. januarja 2013, kot predlaga Evropska komisija. To bi imelo po Šušteršičevih besedah tudi simbolično vrednost, saj so se voditelji junija zavezali, da bodo pohiteli. "Če 1. januarja ne bo nič, bo to veliko razočaranje," meni minister.

Pri tem poudarja, da seveda nihče ne pričakuje, da je mogoče do 1. januarja vzpostaviti celovit nadzor, prvo fazo pa. Komisija je sicer predlagala, naj Evropska centralna banka (ECB), ki bo imela v novem sistemu osrednjo vlogo, z januarjem 2013 nadzoruje problematične banke, od julija 2013 vse sistemske banke, od 1. januarja 2014 pa vseh 6000 bank v območju evra.

Ta ambiciozni načrt po Šušteršičevih navedbah podpira večina članic unije, a odprtih vprašanj je še precej, na primer delitev dela med evropskimi in nacionalnimi nadzorniki, katere nove pristojnosti bo dobila ECB in kako bodo v sistem vključene članice unije, ki nimajo evra. Te namreč želijo možnost soodločanja, saj vsaj nekatere odločitve, ki jih sprejema območje evra, zadevajo tudi njih.

To bo po pričakovanjih tudi glavna tema na vrhu EU 18. in 19. oktobra, ko naj bi se razjasnila nekatera odprta vprašanja.

Enoten nadzor nad bankami v območju evra velja za temelj bančne unije, ki je eden štirih stebrov nove strategije za poglabljanje evropske integracije, ki jo pripravljajo štirje predsedniki. Ta vključuje še fiskalno unijo ter krepitev ekonomske in politične unije.

V okviru teh drugih elementov strategije se pojavlja več zanimivih zamisli, na primer da bi morala vsaka članica z evropskimi oblastmi podpisati pogodbo, s katero bi se zavezala k izvedbi reform, o evrskem proračunu ali fiskalnem skladu območja evra, ki bi članicam pomagal pri izvedbi reform, pa tudi krepitev vloge evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve.

V ponedeljek se je na sestanku evroskupine po Šušteršičevih besedah zelo poudarjala okrepljena vloga komisarja za denarne in gospodarske zadeve, tako da bi imel možnost neposredno ukrepati v primeru kršitev proračunskih oziroma fiskalnih pravil. Imel naj bi podobno vlogo kot komisar za konkurenco v primeru kršitev pravil enotnega trga.

Ob robu zasedanja so še vedno odmevala ugibanja o tem, ali bo Slovenija zaprosila za pomoč.

Minister je zavrnil navedbe, da se pripravlja paket pomoči za Španijo, Grčijo, Ciper in Slovenijo. Formalno na evroskupini ni bilo niti ene besede o Sloveniji, pa tudi neformalno ni bilo čutiti resne zaskrbljenosti, razen morda zaradi navedb o referendumih, je dejal in opozoril, da bi bil referendum o reševanju bančnih terjatev zelo neodgovoren.

Ob tem je minister še poudaril, da je morebitna slovenska prošnja za pomoč odvisna predvsem od tega, ali bomo uspeli svoje proračunske potrebe še naprej financirati z zadolževanjem na trgih. Če pa Sloveniji tega cilja ne bi uspelo doseči, bi potrebovala okoli štiri milijarde evrov: za morebitno dokapitalizacijo bank od pol do ene milijarde, milijardo zaradi primanjkljaja v proračunu, pa še približno dve milijardi zapadlih dolgov, ki jih bo treba vrniti.

Točka preloma je lahko načrtovana izdaja obveznic na ameriškem trgu, a Šušteršič je optimističen.