"Osovražena trojka nam ne bo diktirala tistega, za kar mislimo, da je še sprejemljivo, temveč recepte, ki jih je uporabila v Grčiji, na Portugalskem ali na Cipru. Zato upam in želim, da bo v narodu, med politiki in gospodarstveniki prevladal razum in spoznanje, da je to najslabša možna rešitev," je orisal bankir iz belgijske KBC, nekdanje solastnice NLB.
Po njegovih besedah je napočil trenutek, ko moramo biti zelo grobo, kruto pošteni in odkriti. "Slovenija je v položaju, ko težave niso tako izrazite, kot so bile na Portugalskem, v Grčiji ali na Irskem. A prav to je potuha, da se stvari ne lotimo tako, kot bi se jih morali - vedoč, da živimo prek svojih zmožnosti."
Za vladni program se mu zdi, da utegne biti to prvi korak v pravo smer. "Za moj okus je prevelik poudarek na zviševanju davkov, premalo pa smo pripravljeni na rezanje stroškov in znižanje plač v javnem sektorju," je ponovil. Pri podjetjih po njegovem ni dobro reševati kar vsepovprek; poskrbeti bi morali, da je njihova lastniška struktura taka, da se z njimi ne bodo ukvarjali uradniki v vladi, marveč sami menedžerji.
"Poskrbeti bi morali, da ne bi propadla perspektivna podjetja, ker se banke danes obnašajo - razumljivo ali nerazumljivo - bolj konservativno, kot bi se morale. Tu smo v začaranem krogu, hkrati pa moramo prednostno sanirati bančni sistem. Mislim, da bo ta program sprejet kot korak v pravo smer, kot potreben, ne pa zadosten pogoj," je dejal.
Glede nastanka slabih posojil v Sloveniji je Voljč, ki je 12 let do leta 2004 vodil NLB, povedal, da v večini bank tisti, ki podeli stranki kredit, opravi tudi celotno analizo in dokumentacijo. "Na Zahodu in v vseh modernih bankah to opravljata dve ločeni službi," je poudaril in dodal, da se je pri nas "to delalo malo po domače".
Kot je nadalje orisal, je to podcenila centralna banka in nato tudi vlada, ki je prišla konec leta 2008, ki ni pravilno ocenila dimenzije krize in je mogoče samo sebe in druge slepila s svetlo bodočnostjo. Ko pa so se stvari začele hitro poslabševati, je ob krčenju gospodarske aktivnosti začel hitro naraščati delež slabih posojil. Pri čemer pa je tudi razlika med bankami v pretežno državni in v pretežno tuji lasti. "Državno lastništvo ni spodbujalo previdnega, konservativnega bančništva in to je še en nauk te krize."