Šarca so nekateri hitro primerjali z preminulim nekdanjim premierjem Janezom Drnovškom. Tudi Šarec sam je povedal, da ga je kot imitatorja leta 2006 srečal na radiu in je »Drnovšek na vprašanje, ali bo še enkrat kandidiral in kdo bo kandidiral, rekel on, pri tem pa je pokazal name …«V času, ko je vlado vodil legendarni Drnovšek, so bila kosila nekakšen obred. Tudi kot predsednik LDS je za krotitev struj in egov v takrat vsemogočni stranke pripravil kak skupni zajtrk.
Drnovšek je še posebej rad na kosila vabil intelektualce. Tudi predsednika akademije dr. Franceta Bernika, denimo, o čemer je ta kar podrobno poročal v svojih spominih. No, proti koncu življenja je prirejal in se bil pripravljen udeležite le še veganskih kosil. Ko so Toneta Partljiča pred dobrimi tremi leti (kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado), s kabineta predsednika vlade vabili na kosilo s premierjem Mirom Cerarjem, jih je vprašal, če se gospod Cerar hrani na način kakor Janez Drnovšek. Bil je namreč na kosilu z njim, a so jedli zelenjavo, neke trave in nekaj sira.
Drnovšek s svojim prav posebnim nasmehom povedal - sovražnik, smrtni sovražnik, koalicijski partner.
Na enem od delovnih kosil se je Drnovšek srečal s Francetom Bučarjem, tremi nekdanjimi ustavnimi sodniki Lovrom Šturmom, Petrom Jambrekom in Janezom Jerovškom ter z Ljubom Sircem. Z njimi je govoril o volilnem sistemu in ustavnih spremembah, pa tudi o vprašanjih meja in denacionalizacije. Raje kot svoje eldeesovce je imel ta preprost človek in svetovljan desne politike in razumnike. Pa tudi cerkvene dostojanstvenike. Kosilo slovenskim škofom je priredil na čast ljubljanskemu nadškofu Francetu Rodeta, ko je bil povzdignjen v kardinala, zapuščal bojno polje v Ljubljani in se premeščal na generalštab v Vatikan.
Drnovškova desna roka Borut Šuklje poroča, da ni bilo srečanja med Drnovškom in nekdanjim španskim zunanjim ministrom in poznejšim predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano, na katerem ne bi ali ob kosilu ali ob koncu pogovora ta prosil, naj mu znova pove tisto univerzalno, prav za vse demokratične vlade, uporabno domislico spregatve pojma koalicijski partner. In je Drnovšek s svojim prav posebnim nasmehom povedal - sovražnik, smrtni sovražnik, koalicijski partner.
