Maja Sunčič: Zoran Janković se vrača

Da je bilo vse le poceni dribling in finta v levo za občinstvo, smo videli že dan po izreku sodbe. Prejšnji četrtek mu je vrata v državno politiko spet odprla še sama premierka, ki ga je kot člana častnega odbora Eurobasket 2013 povabila na poseben sestanek o tem vprašanju, saj je Janković del »najpomembnejšega športnega dogodka vseh časov«. Obsodilna sodba Janše mu je tako kljub številnim preiskavam in poročilu protikorupcijske komisije z začetka leta kar nenadoma omogočila, da spet igra vlogo »čistega« politika, češ da je boljši od prvostopenjsko obsojenega Janše. Pri njegovem moraliziranju mu kot vedno ob strani stojijo dominantni mediji, ki v njegovih spornih ali vprašljivih ravnanjih ne vidijo nič spornega.

In če že o njih poročajo, je to na kratko in nikoli do neštetih podrobnosti, kot velja za vse v zvezi z Janšo.
Jankovićeva ofenziva seveda traja že dlje, najočitneje od prvomajskih praznikov. Vrnil se je k velikemu moraliziranju, pri čemer sebe še vedno ne glede na vse, kar se je zgodilo, predstavlja kot zgled najvišjih moralnih standardov. Kot doslej je najbolj pošten. Kakopak, tudi najbolj moralen. Najbolj socialno občutljiv. In pika. Ponovno so na sporedu njegove razvpite redne tiskovne konference, kjer komentira vse, še zlasti tisto, kar se ga sploh ne tiče in s čimer na laž postavlja samega sebe in svoj umik iz državne politike. Ampak Kučan ga brani, da je živ človek. Zato verjetno Janković redno hodi po partizanskih procesijah in žurkah sindikatov, kjer kot turbokapitalist, ki je obogatel ravno zaradi »neke čudne oblike kapitalizma pri nas«, obeta ukinitev kapitalizma, verjetno tudi demokracije oziroma po njegovo strankokracije in uvedbo demokratičnega, pardon, totalitarnega socializma, kjer se bodo lahko vse ulice ali vojašnice imenovale po Titu, komandantu Stanetu ali po katerem drugem zločincu proti človeštvu.

Pri tem mu bodo zagotovo z veseljem pomagali »vstajniki«, ki se ravno tako zavzemajo za ukinitev demokracije in kapitalizma. Če ne bi bili povsem na liniji, jih prejšnji teden Janković zagotovo ne bi vabil, da skupaj s šefom KPK Klemenčičem sedejo skupaj in »razčistijo« zadeve. Janković je tako odprto sledil svojemu političnemu botru Kučanu, ki je konec aprila organiziral pri svojem Forumu 21 posvetovanje Vstaja in politični sistem. »Vstajnikom« se je Kučan v krogu izbrane forumaške tovarišije oddolžil za njihovo pomembno vlogo pri strmoglavljenju Janševe vlade in vzpostavitvi »njegove« (in seveda Jankovićeve) vlade Alenke Bratušek. Torej ni presenetljivo, da »vstajniki« še vedno ne zahtevajo Jankovićevega odstopa z javne funkcije župana Ljubljane in da so ob njegovem povabilu molčali. Podobno sprevrženost kot »vstajniki«, ki jim je v resnici mar zgolj za ideološko ustreznost, so v začetku maja pokazale pripadnice ženskega pevskega zbora Kombinat, ki so od Jankovića prejele plaketo mesta Ljubljane. Med vseslovenskimi vstajami so se pretvarjale, da zahtevajo odstop spornih političnih elit, vendar mednje seveda ne spada Janković.

Sicer jih ta ne bi nagrajeval, one pa ne bi sprejele nagrade od njega. Največjo nagrado je zagotovo dobil medijsko vseprisotni »vstajnik« Vuk Ćosić, ki je pobasal mastno pogodbo prav za strateško svetovanje Jankovićevi in Kučanovi PS.
Ker so »vstajniki« opravili svojo strateško nalogo, so zdaj na vrsti Jankovićeve manipulacije s športom. Zato bo zagotovo odskočna deska za veliko Jankovićevo vrnitev prihajajoče evropsko prvenstvo v košarki septembra letos. Vprašamo se lahko, kje je ta famozna Jankovićeva morala in solidarnost, da mora ljudstvo varčevati, zategovati pas in plačevati višji DDV, da ne govorimo o armadi brezposelnih na pragu revščine, hkrati pa zaradi »eurobasketa« država meče denar skozi okno?! Koliko davkoplačevalce stanejo megapolitični športni projekti, je Janković pokazal s Stožicami. Že leta 2004 je megašportni dogodek spretno izkoristil za veliko samopromocijo in prilizovanje javnosti, ko je pod njegovim predsedovanjem Rokometni zvezi Slovenije naša država organizirala evropsko prvenstvo v rokometu. Na tribunah so takrat skupaj poskakovali nekateri kasnejši vplivni člani Foruma 21, ustanovljenega aprila istega leta, ki so z bančnimi krediti v imenu nacionalnega interesa prevzemali podjetja po vsej Sloveniji, danes pa vsi državljani plačujemo ceno bankrotiranega nacionalnega interesa.

Ob letošnjem »eurobasketu« so za Jankovića stave bistveno višje, saj bo javnost morala pozabiti na poročilo KPK, lansko septembrsko spektakularno aretacijo in vse umazane podrobnosti, ki jih je preveč, da bi jih lahko vsaj približno našteli. Vmes bo Janković na veliko moraliziral, določal, kaj je prav in kaj ne, kaj je pravično in kaj ni, dominantni mediji ga bodo vsak dan vsiljevali kot velikega junaka, ki s športom vrača optimizem v Slovenijo, in mu tlakovali pot za prevzem premierskega mesta. Če se njegovi načrti res uresničijo, potem smo »gotovi«, saj nas pod Jankovićem čakajo zgolj še igre brez kruha.