Maja Sunčič: Virant po Golobičevi poti

Privarčevati 800 milijonov v 2012. – to je misija nemogoče, pravi Virant, in sabotira svojega lastnega ministra Janeza Šušteršiča. Seznam »premislekov« je dolg: zahteval je prenos tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve, da bi si potem spet premislil. Zdaj predlaga ukinitev državnega sveta, potem bo morda presenetil s predlogom, da je treba povečati število njegovih članov.

Virantu kljub temu ne smemo očitati nedoslednosti, saj je zelo dosleden v nedoslednosti. Tako ponosen je, dokler ne dobi kakšne medijske klofute. Takrat ga zagrabi panika in začne begati kot muha brez glave. Njegova pozicija ni zavidanja vredna, saj so ga napadali z Janševe in Jankovićeve strani. Vse, kar reče ali naredi, je narobe. Še posebno visoko kazen on in njegova stranka plačujejo zato, ker niso vstopili v Jankovićevo koalicijo. Po drugi strani Pahorju in njegovi SD ratingi spet letijo v nebo, čeprav je Pahorjeva vlada Slovenijo bankrotirala. In ne samo to: za Jankovićev polom in Janšev uspeh je najbolj zaslužen ravno Pahor, ki je pretrgal Jankovićev zmagovalni niz (neizvolitev Kociprove) in ga spremenil v doslej največjega luzerja v slovenski politični zgodovini.

Ko Virantu padajo ratingi, začne slalomirati, opusti vse svoje koncepte in klečeplazi v želji, da bi se prikupil. Čeprav še danes vztraja pri svoji pravici do prejemanja nadomestila (danes ga prejemajo številni neizvoljeni poslanci iz let 2008–2011), ga je med volilno kampanjo brezglavo vračal. Zato je presenetljivo, da še vedno ni predlagal spremembe spornega zakona o nadomestilu za ministre in poslance, ampak to prelaga na negotovo prihodnost. Med drugim je zdaj povsem očitno, da panika in »flipflopanje« med volilno kampanjo nista bila posledica treme ob izbruhu afere, ampak gre za vzorec. Virant ima podmazan jezik, dokler je v senci koga drugega: ko sam stopi na sonce, ga to ožge in povsem oslepi.

Pod Virantovim geslom »ne levo ne desno« je očitno vse dovoljeno. Morda bi ga moral spremeniti v »enkrat tako, drugič drugače«? Nemara gre za sodobno interpretacijo liberalnega laissez-faire? Ko gre za priljubljenost, mu ni nič pod častjo. Saj si vedno lahko glede vsega premisli. Za vsak primer se splača sedeti na več stolčkih. Njegovo večstolčkarstvo lahko razberemo tudi iz bratenja z opozicijo. Čeprav nas je Pahor spravil v bankrot, Virant pa zagovarja varčevanje kot nujen ukrep zaradi katastrofalnih potez Pahorjeve vlade, potem Virant na to pozabi in napoveduje podporo Pahorjevi morebitni predsedniški kandidaturi.

Še bolj zbuja skrb njegovo bratenje s propadlima Katarino Kresal in Pavlom Gantarjem v podporo družinskemu zakoniku. Vse lepo in prav, ampak ali ne bi raje sklical samostojne tiskovne konference, namesto da se druži z najbolj kontaminirano političarko? Po drugi strani lahko Viranta razumemo, saj zavrženo Kresalovo dominantni mediji še vedno pobruhano branijo kot svetinjo, njega, ki je v primerjavi z njo čist kot solza, pa nenehno trgajo na kose. Morda se mu je od tega že povsem strgalo in načrtuje nemara celo priključitev propadle LDS in Zares svoji DLGV? Če bi namreč sešteli podporo vsem trem strankam, bi skoraj dosegli štiriodstotni parlamentarni prag.

Ta sveti parlamentarni prag, kako težko ga je prestopiti, ko si enkrat na drugi strani! O tem lahko Virantu z onega sveta tvita tudi propadli Gregor Golobič, po naključju celo Virantov soimenjak. Na onem političnem svetu je verjetno vse drugače, sicer žižkerjansko-stalinistično-leninistični Golobič danes ne bi v tvitih priporočal branje Krugmana, Rogoffa, Roubinija idr. Morda tudi na onem svetu deluje pod leninsko šifro »kaj delati, da me ne bi spet zalotili pri laganju«? Golobiča je na mestu lažnivca zamenjal Virant, ker si zmeraj premisli, se opravičuje in prilizuje, namesto da bi dvignil peščice in koga udaril nazaj. To zvišuje ratinge.

Čeprav Viranta v nasprotju z Golobičem v njegovi stranki kritizirajo, pravega učinka ni. Pezdirju lahko tisočkrat poči film in grozi, da bo vse razbil. Lahko besno razloži, da je Virant zgolj lopata, Šušteršič pa kramp in s tem krampom Viranta lopne po njegovih kodrih. Ne bo pomagalo, saj so Virantovi kodri utrjeni z neprebojnim lakom samovšečnosti in večstolčkarstva, frizuro pa mu razkuštrajo zgolj slabi ratingi in neugoden medijski veter. Zdi se, da je Virant zgolj po nekaj mesecih dosegel dno, kamor je Golobič padal veliko dlje. Zato je za DLGV zgolj ena rešitev. Zares je storila največjo napako, da Golobiča ni nemudoma zamenjala in se tako rešila. Virant je najšibkejši člen stranke in tudi najšibkejši člen koalicije, čeprav trdi nasprotno. Zato bi morala DLGV nemudoma sklicati kongres, izvoliti drugega predsednika in seveda spremeniti ime stranke.

Od večstolčkarstva in obsedenosti s priljubljenostjo je Virant popolnoma izgubil kompas. Bolj ko mu gre vse narobe, bolj se sili. Če bo tako nadaljeval, bo kaj kmalu lahko zgolj še tvital z Golobičem, prejemal nadomestilo in se nato spet vrnil v varno naročje državne službe.