Maja Sunčič: Poraz Danilu Türku, svobodo narodu!

Danilo Türk se mora za uvrstitev v drugi krog zahvaliti predvsem zlaganim anketam, ki so ga nenehno potiskale v stratosfero priljubljenosti. Brez njih bi morda bil že v prvem krogu dokončno zmagal Pahor in drugega kroga ne bi bilo treba; ali pa bi se bil v drugi krog namesto Türka uvrstil Zver. Še toliko bolj je neverjetno Türkovo besnenje nad mediji, češ da so ga uničili. O katerih medijih govori? A o tistih manj kot desetih odstotkih? Ga moti, da zanj brezsramno navija zgolj 90 odstotkov medijev?

Ni čudno, da je Türka ob tej tezi podprl tudi Milan Kučan, znanec diktatorja Lukašenka. Mediji domnevno niso dovolili Türku, da bi se pohvalil s svojimi predsedniškimi uspehi. S katerimi? Z vsak dan novimi lažmi? Z vedno novimi zdrahami? V četrtek pred volitvami je organiziral spravno srečanje levih in desnih, nakar je po porazu bruhal po Janši, da je v kazenskem postopku, čeprav je njegov favorit Janković ravno tako v kazenskem postopku zaradi Mercatorja. Zdaj bi spravno vse združeval proti referendumu – leve, desne, sindikate. Ne, predsednik ni propagandist nekdanje Pahorjeve ali zdajšnje Janševe vlade, on dela propagando samo za Jankovića. Očitno misli, da smo vsi po vrsti kreteni!

Predvsem v zvezi z Danilom Türkom se naši anketarji lahko resno potegujejo za naziv »lažnivci leta 2012«. Če gredo drugod na volitve, da bi pokazali, da imajo ankete prav, gremo pri nas na volitve, da ugotovimo, koliko slovenske ankete lažejo. Vedno znova. Drugod so rezultati volitev taki, kot so jih napovedovale ankete. Ko gremo spat na volilni večer v ZDA in se zbudimo naslednji dan, so uradni odstotki za Obamo in Romneyja enaki, kot so bili večer pred tem. Celo v Grčiji, eni najbolj ponarejenih in skorumpiranih držav, so ankete točne. V nasprotju z drugimi državami slovenske ankete javnega mnenja ne merijo, ampak ga ustvarjajo s ponarejanjem.

 Pričakovali bi, da bi končno kdo od njih odstopil, kak medijsko napihnjeni Niko Toš, Nikola Damjanić ali Janja Božič Marolt. Da ne govorimo o lažnivih Delovih lestvicah najbolj priljubljenih politikov, kjer Türk kraljuje že dolga leta. Po preštetju glasov so bili šokirani, da se realnost ne obnaša v skladu z njihovimi konstrukti. Ankete so nas zavajale, so vreščali! Seveda, za vse smo krivi volivci, ker nismo ubogali »anketnih napotkov« in volili v skladu z njihovimi lažmi. Najhuje je, da imajo ti lažnivi anketarji potem še obraz, da še naprej hodijo po medijih, se delajo neumne, lažejo in nas imajo vse za bedake.

Edina anketa, ki se je približala rezultatu volitev, je bila anketa FUDŠ, čeprav je udarila mimo s preveliko volilno udeležbo. Majhna volilna udeležba je še ena lažniva zgodba, o kateri krakajo dominantno-medijske vrane. Ne, ne gre za razočaranje nad politiko. Gre za razočaranje in bes nad predsednikom Türkom, ki ga dominantni mediji in ankete povzdigujejo v nebo, v resnici pa ga podpira zelo malo ljudi. Še več: slovenski predsednik je nepomembna in lažniva politična banana, primerna zgolj za zdrahe. Takšnega predsednika ne potrebujemo. Za blaginjo Slovenije je pomembneje, kdo je predsednik ZDA kot slovenski predsednik.

No, Danilo Türk bi se moral slovenskim anketarjem nadvse zahvaliti, namesto da je užaljen. Najbolj smešno je, da se je tak velelažnivec ujel v zanko anketnih laži. K njegovi veri v laži o njegovi priljubljenosti med ljudstvom in gladko zmago na volitvah so pripomogli tudi njegovi hinavski dvorjani in četica nesposobnih vodij kampanje. Poleg tega je Türk verjel lažem dominantnih medijev, ki so skupaj z anketarji napenjali vse sile za njegovo zmago že v prvem krogu.

V soočenjih je Türk pokazal, da je laganje nevarna rabota: bolj ko je lagal, bolj se je zapletal. Ko toliko lažeš, očitno ne razločuješ več med resnico in lažmi. Ampak laži so predsedniku v krvi. Sicer si za svetovalca ne bi izvolil ultralažnivca, Gregorja Golobiča, ki je politično pogorel ravno zaradi laganja. Morda mu je Golobič razen o laganju svetoval, naj bo kot on čim bolj ošaben in prezirljiv v predvolilnih soočenjih? Da ne govorimo o zanič vodji volilnega štaba Slavku Gabru. Le kje je tega staknil? A v smetnjaku za propadle politike? Gaber je gotovo eden najbolj luzerskih in najmanj simpatičnih politikov. O volilni kampanji nima pojma. Volitve so resna zadeva.

Še hujši primer je Igor Pribac. Z njim je preprosto vse narobe. Predvsem je grozljivo odbojen in zoprn. Koga naj bi tak pritegnil in prepričal? Kako naj bi tak svetoval Türku – vzvišenemu, prezirljivemu in neskončno neprijaznemu? Kako naj bi bil Pribac dober strateg za kampanjo? A s svojim poceni navijaštvom, ki mu pravi politična analiza? Cmerjanjem nad politično smrtjo Zares in LDS, navijanjem za ti dve mrtvi stranki ob Jankovićevih bednih sestankih na levici, obrambo najbolj negativne političarke Katarine Kresal do zadnje kaplje krvi? Očitno je kakor Türk prepričan, da smo volivci tako butasti.

Treba je priznati, da je Danilo Türk še daleč prišel, čeprav za visoko politiko nima nobenega daru. Leta 2007 je prevaral volivce, se za las uvrstil v drugi krog, zmagal in postal najslabši predsednik doslej. Zaradi njega smo Slovenci razdeljeni kot nikoli prej. S svojim ravnanjem je popolnoma onečastil funkcijo predsednika. Vse ima za bebce in misli, da bo spet predsednik. Vendar še osel ne bi šel dvakrat na Türkov led. Zakaj bi torej zanj volili vsi, ki so pametni, dobrohotni in pošteni? Saj imajo boljšo izbiro. Kako lepše začeti veseli december kot s propadom tega političnega negativca, ki ga je treba z vsem starim vreči na smetišče zgodovine in z novim predsednikom optimistično zakorakati v leto 2013. Zato menim, da je treba Danila Türka na vsak način poraziti. Poraz Danila Türka bi hkrati pomenil veliki poraz stricev iz ozadja in končno prinesel svobodo slovenskemu narodu.