Lukšič: Evropa bo socialdemokratska ali pa je ne bo

"Socialdemokracija ve, da tu ne gre za boj politike proti naravi, ampak za boj med privilegiranci in tistimi, ki živimo od lastnega dela," je dejal Lukšič. Zato neoliberalizem po njegovih besedah pravi, naj gre politika stran, naj deluje le trg in poleg njega še davčne oaze.

Davke je civilizacija izumila zato, je spomnil prvak SD, da pokriva skupne zadeve. Tisti, ki ima več, mora tudi več dati v skupno blagajno, zato da je vsem boljše, je pristavil.

Predsednik skupine S&D v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda pa je poudaril, da se socialdemokrati borijo za enakost, za revne ljudi in za pravičnost. Zato je po njegovem mnenju tako pomembno poročilo evropske poslanke Mojce Kleva Kekuš o davčnih utajah. Ljudje, ki ne plačujejo davkov, namreč ne goljufajo države, temveč ljudi, ki davke plačujejo, je prepričan Swoboda.

Evropska poslanka Tanja Fajon je pojasnila, da v EU izgubijo 120 milijard na leto na račun korupcije, približno 20 milijonov evrov pa se zapravi za podkupovanje. Slovenija ima po njenih besedah problem sistemske in strukturne korupcije, korupcija pa kot skupen problem v Evropi nima skupne definicije.

Izvršna direktorica združenja Manager Sonja Šmuc ocenjuje, da smo zaradi pogovorov in opozoril o korupciji zelo občutljivi na to vprašanje. Bes državljanov, da se stvari ne rešujejo, se po njenem mnenju prelije v ocene, da je korupcije veliko in da mimo nje ne moremo.

Medtem je namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik opozoril, da se lahko v državi ustanovi "še toliko neodvisnih inštitucij", a te same ne morejo spremeniti ničesar. DZ kot najodgovornejše telo v državi, ki dejansko lahko premika stvari, bi se po njegovih pričakovanjih moral z opozorili takšne inštitucije ukvarjati vsebinsko in poskušati skupaj z njo izoblikovati ukrepe za izboljšanje stanja.

Govoril je tudi o pravosodni veji oblasti. Med drugim je menil, da "smo v vsesplošni histeriji" postali zadovoljni le z obsodilnimi sodbami, kar da tudi ni prav.

Vodja Europolove enote za finančne preiskave Igor Angelini je opozoril na potrebo po skupni obravnavi korupcije in pranja denarja, saj se tovrstna kriminalna dejanja izvajajo s plačili v gotovini. Ob tem je izpostavil mnenja mnogih, da bo z uvajanjem elektronskih plačil gotovina sčasoma izginila, a kot pravi, so opazili ravno nasprotno, da se pretok gotovine povečuje. Omenil je, da bi bilo omejevanje gibanja plačil v gotovini mogoče lahko način preprečevanja korupcije.

Direktor direktorata za protimafijske preiskave v Italiji Arturo De Felice je izpostavil, da je bila Italija zadnja leta pod velikim moralnim pritiskom zaradi političnih škandalov, pa tudi škandalov na pravnem področju. Vse to je po njegovih besedah vlado privedlo do sprejetja posebnega protikorupcijskega zakona. Ta je med drugim zvišal kazni za korupcijo, že obsojenim zaradi korupcije pa je zakon prepovedal, da bi bil izvoljeni na katero koli funkcijo.

Predsednik društva novinarjev Matija Stepišnik je povedal, da so veliko zgodb, ki se v zadnjem času pojavljajo v medijih zaradi sumov koruptivnega ravnanja, odkrili slovenski novinarji. Izpostavil pa je tudi okolje, v katerem mora slovensko novinarstvo preživeti, ob čemer po njegovih ocenah pogojev, da bi se raziskovalno novinarstvo v Sloveniji lahko razvijalo, ni. Stepišnik je spomnil, da je globalna kriza najedla tudi to panogo, izpostavil pa je še problem lastniške strukture medijev.

Okrogli mizi o utaji davkov in korupciji sta v Cankarjevem domu potekali po obeležitvi 20-letnice združitve več strank v Združeno listo socialnih demokratov, današnje SD.