Na lokalnih volitvah, ki so potekale 5. in 19. oktobra 2014, je zaupanje za še en mandat dobilo približno dve tretjini dotedanjih županov, tretjina pa je bila izvoljena na novo. Prvič so svoje vodstvo volili tudi v novi občini Ankaran, tako da odtlej v Sloveniji deluje 212 občin.
Največ izvoljenih je kandidiralo s podpisi volivcev, volitve pa so premešale tudi svetniške sestave. Tako so se v marsikateri občini po volitvah kar lep čas ukvarjali s formiranjem občinskih koalicij, ki imajo sicer drugačne zakonitosti kot tista na državni ravni.
A ne le politični nasprotniki, župane so zadnje mesece skrbeli predvsem občinski računi. Potem, ko jim je država obljubila sprejetje predpisov, s katerimi bi znižali občinske stroške, se to ni zgodilo, občine pa so ostale na suhem z nižjo povprečnino. Bolj kot se leto bliža h koncu, pa se zaostrujejo tudi pogajanja za sredstva v prihodnjem letu.
Trud za ohranjanje javnih storitev na vsaj enaki ravni
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) tako poudarjajo, da so morali županje, župani in občinski sveti vložiti ogromno truda in naporov v usklajevanje proračuna, da so zagotovili javne storitve v obsegu in kakovosti, ki je na vsaj približni ravni, kot so jo občanke in občani vajeni.
V Združenju občin Slovenije (ZOS) ugotavljajo, da zniževanje povprečnine občine potiska v likvidnostno zadolževanje, podaljševanje plačilnih rokov in porabljanje lastnih sredstev za izvajanje zakonskih nalog. To pa pomeni, da so občine prisiljene zmanjševati financiranje številnih dejavnosti na različnih področjih, od šolstva in kulture do kmetijstva. Posledica pa je tudi upad investicijskih vzdrževanj in vlaganj.
Pred podobnim izzivom bodo tudi v prihodnjih mesecih. Občinski proračuni se namreč načeloma sprejemajo do konca leta za prihodnje leto. Glede na potekajoče dogovore o višini povprečnine za prihodnje leto, katerih izid bo predvidoma znan do konca oktobra, z njim pa tudi finančni okvir občinskih blagajn, pa se lahko sprejetje proračuna za leto 2016 zamakne v prihodnje leto, opozarjajo v SOS.
V ZOS dodajajo, da imajo občine v veliki meri zvezane roke glede pridobivanja lastnih sredstev. Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, lahko namreč nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča uporabljajo le po starih odlokih, ki jih ne morejo spreminjati, uporabljati novih podatkov oz. širše zajemati predmeta obdavčitve.
Bojijo se tudi, da se ciklus, ko so občine s soudeležbo evropskih sredstev intenzivno investirale, ustavlja. Če so občine v preteklem letu zaključevale zadnje evropske projekte iz pretekle finančne perspektive, pa so v novi finančna perspektivi nižja razpoložljiva sredstva za vlaganje v javno sfero. Poleg tega so sprejeti le operativni programi, medtem ko ustreznih izvedbenih dokumentov še ni in dokler jih ne bo, ne bo tudi razpisov, opozarjajo v SOS.
Dodatne skrbi je občinam povzročalo še vreme
Ob tem pa so se v nekaterih občinah v zadnjem letu ukvarjali tudi z odpravljanjem posledic naravnih ujm, nazadnje so obsežnejše poplave nekatera območja prizadele lansko jesen.
Za razliko od nekaterih obdobij v preteklosti pa politika v zadnjem letu ni razburjala s predlogi za združevanje občin. Za lokalno samoupravo pristojni minister Boris Koprivnikar namreč prisilnemu združevanju občin ni naklonjen in podpira predvsem povezovanje občin pri izvajanju zakonskih nalog.
Kot učinkovit mehanizem ocenjuje skupine občinske uprave, v katere se je po letu 2004, ko je bilo uvedeno sofinanciranje, do danes vključilo že 194 od skupno 212 občin. Več odgovorov, kako naprej, pa naj bi dala strategija razvoja lokalne samouprave, ki je v pripravi.