Direktor Kemisa: Če bi Kemis zaprli, bi danes imeli pogorišče, kjer bi ostalo več ton nevarnih odpadkov

Da so odpadke lahko začeli prevzemati, so morali izpolniti pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja. To sta v zadnjem tednu v Kemisu preverjali tako gradbena kot okoljska inšpekcija, ki sta po Nanutovih besedah potrdili, da podjetje deluje v skladu z veljavno zakonodajo. Od torka lahko torej sprejemajo topila, mehčala, emulzije, baterije in sijalke, a v zmanjšanem obsegu kot pred požarom.

Od torka so sprejeli eno transportno količino baterij, ki so jih že odpeljali, in sijalke, ki jih v podjetju sortirajo. Nanut je še napovedal, da Kemis po končani sanaciji ne bo povečeval obsega delovanja.

Med sanacijo je podjetje sicer opravljalo samo posredniško vlogo, kar pomeni, da so nevarne odpadke vozili neposredno od imetnikov do odstranjevalcev. Zaradi zmanjšanega obsega dela je bilo med sanacijo od 40 zaposlenih 20 oseb na čakanju, ki se bodo postopoma vračali nazaj. Štirje zaposleni pa so po požaru podjetje zapustili.

Nanut je še spomnil, da so takoj po požaru začeli sanacijo pogorišča, od koder so odstranili 1400 ton trdnih in 2000 ton tekočih odpadkov, ki so jih odpeljali na sežig v tujino. Sanirali so tudi potok Tojnico, kamor so se med gašenjem iztekale onesnažene požarne vode, ter financirali gasilsko opremo in zdravniške preglede gasilcev.

V sanaciji objekta pa so po besedah Šimenca med drugim zamenjali vse požarne stene in obloge, strešno kritino, dodali so požarne zaščite konstrukcije in stropa, obnovili gasilni sistem in elektroinštalacije. Pogovarjali so se tudi o ustanovitvi poklicne gasilske enote, a po njegovih besedah poklicnih gasilcev trenutno ni na trgu zaposlovanja. Šest zaposlenih v Kemisu pa sicer opravlja izobraževanje za operativne gasilce.

V ponedeljek so prejeli dopolnilno odločbo Agencije RS za okolje (Arso), ki jim je naročila dodatne sanacijske ukrepe. Med drugim je podjetju naložila izvedbo ponovne analize območja, kjer je požarna voda odtekala v Tojnico, petletni monitoring Tojnice, ozelenitev področja sanacije potoka ter kompenzacijski ukrep. S tem bodo plačali ureditev učne poti v naravnem rezervatu Mali plac na območju krajinskega parka Ljubljansko barje. V odločbi, ki je v Kemisu še preučujejo, višina zneska kompenzacijske sanacije po Nanutovih besedah ni določena, mediji pa so te dni poročali o znesku 30.000 evrov, po informacijah Nanuta pa je glede na občinski proračun projekt vreden 40.000 evrov.

Kompenzacijski ukrep, s katerimi bi Kemis lahko dopolnil sanacijo, je po pozivu Arsa predlagala Občina Vrhnika, so za STA sporočili iz agencije. Občina je predlagala, naj podjetje sofinancira infrastrukturo in objekte za predstavitev naravne dediščine na "ekološko pomembnem območju" Ljubljanskega barja in naravnega rezervata Mali plac ter naravne dediščine Kostanjevica in Barje pri Kostanjevici.

"Odločili smo se, da bomo večji del odločbe realizirali, nekaj dvomov pa imamo glede obsega monitoringa," je dejal Nanut. Danes je namreč prejel prvo ponudbo, ki za izvedbo monitoringa zahteva 300.000 evrov, kar v podjetju ocenjujejo kot nesorazmerno glede na povzročeno škodo v Tojnici.

Poudaril je, da je sanacijo lahko izvedlo samo delujoče podjetje: "Če bi Kemis zaprli, bi danes imeli pogorišče, kjer bi ostalo več ton nevarnih odpadkov, ki bi jih padavinska voda spirala v Tojnico." Ocenil je tudi, da jim je uspelo uresničite njihove cilje - sanirati pogorišče in okolico, Kemis postaviti na noge in dokazati, da podjetje ni krivo za nesrečo.

"Nihče za soseda ne mara podjetja, ki ravna z nevarnimi odpadki, nekdo pa se mora ukvarjati z njimi," je še dejal odhajajoči direktor. Pripravljeni so trdo delati, da ponovno postopno pridobijo zaupanje in dokažejo svojo strokovnost.