Obdobje stabilizacije slovenskega gospodarstva po svetovni finančni in gospodarski krizi bo dolgo nekaj let, je na današnji novinarski konferenci ob prvi obletnici delovanja vlade povedal premier Borut Pahor. Ob tem je prepričan, da ima Slovenija na podlagi dosedanjih dosežkov lahko samozavesten pogled v prihodnost.
Gospodarski in drugi kazalci po njegovih besedah kažejo, da je najhujše v gospodarski krizi za nami. "Zdaj smo v razmerah stagnacije, ta pa zna biti nekoliko daljša, kot se je sprva predvidevalo," je povedal Pahor in dodal, da bo stabilizacija trajala, kot omenjeno, nekaj let.
Rezultati, ki jih je Slovenija dosegla kljub ali zavoljo gospodarske krize sicer po Pahorjevih besedah omogočajo, da Slovenija z dobro pripravljeno in uveljavljeno izstopno strategijo pride iz krize kot bolj konkurenčna in solidarna država kot takrat, ko je vstopila v krizo.
Pri tem je kot prvi cilj izpostavil, da Slovenija v tem času, ko bo rast bruto domačega proizvoda okrog enega odstotka, v dobrih razmerah tudi do treh odstotkov, pride nad evropsko povprečje po razvitosti. Drugi cilj je gospodarsko in politično okrepiti slovensko navzočnost v Jugovzhodni Evropi oziroma na Zahodnem Balkanu.
Tretji cilj pa je, da izvozno močno usmerjena Slovenija bolj razprši svoj izvoz in tako zmanjša odvisnost od posamičnih trgov, zlasti nemškega, francoskega, italijanskega in avstrijskega. "Zdaj smo v dveh tretjinah odvisni od trgov EU," je dejal. Poleg tega si mora Slovenija prizadevati tako za povečanje kot za razpršitev tujih investicij v Sloveniji.
Ambicija vlade tako je, da v prihodnjem letu poskrbi za pogoje, ki bodo omogočali tudi tistim gospodarstvom, ki doslej niso bila v ospredju pozornosti, kot so Kitajska, Indija, Brazilija, da vidijo v majhni Sloveniji tisto poslovno destinacijo, ki odgovarja vzajemnim interesom.
Slovenija je namreč edina članica nekdanje Jugoslavije, ki je v EU in območju evra ter dobro razume cel Zahodni Balkan, hkrati pa ima zdaj dobre odnose z vsemi v tej regiji. Zato je lahko izhodišče za to regijo. "Geopolitično smo z ureditvijo odnosov s Hrvaško odprli vrata v prostor, ki mu mi lahko damo svojo težo in pomen oziroma lahko ta prostor poveča našo težo in pomen," je dejal.
Rezultati, ki jih je Slovenija dosegla doma in v zunanji politiki, po Pahorjevih besedah sicer omogočajo Sloveniji zelo samozavesten pogled v prihodnje leto. "Najhujše je za nami, pred nami pa čas, ko imamo zavoljo relativno dobrih rezultatov priložnost, da nadaljujemo skladno z vizijo, ki sem jo napovedal v imenu vlade ob inavguralnem govoru pred enim letom," je dodal.
Pri pregledu sprejetih protikriznih ukrepov je premier dejal, da so bili ti v glavnem pravočasni in ugodni. Edini resnejši problem ostaja likvidnost oziroma posojilni krč, ki pa je problem tudi zunaj Slovenije. Premier je ob tem napovedal novo srečanje vlade z vodstvi bank z namenom, da bi našli mehanizme za sprostitev krča. Kot največji problem v prihodnjem letu je Pahor sicer izpostavil brezposelnost, pri čemer pa pravi, da pa je Slovenija kljub vsemu četrta najbolj uspešna država v Evropi v boju proti temu problemu.
Ukrepi, ki jih je vlada sprejela za sanacijo bančnega sektorja, sicer niso poslabšali ocen kreditnega tveganja Slovenije v tem letu, še poudarja Pahor. Glede pomoči gospodarstvu pa je dejal, da je država za pospeševanje razvoja in izvozne konkurenčnosti namenila nekaj manj kot 260 milijonov evrov za pomoč več kot 800 podjetjem. Napovedal je tudi, da bodo ponovno proučili jamstveno shemo za podjetja, ki je deležna očitkov, da ni prinesla želenih rezultatov.
Slovenija po Pahorjevih besedah z vidika obsega proračunskega primanjkljaja ne izstopa v primerjavi z drugimi državami. Z uvedbo načela fiskalne discipline pa je za prihodnji dve leti uspela najti pravo ravnovesje med razvojno in socialno dimenzijo proračuna.
Vlada je sicer že začela pripravljati strukturne prilagoditve na štirih področjih - na področju upravljanja javnih institucij; spodbujanja podjetništva, konkurenčnosti in preglednosti trga, prometne in energetske infrastrukture ter socialne varnosti in zdravstvenega varstva. Krizna skupina ministrov bo te strukturne prilagoditve oblikovala v sveženj ukrepov, ki bodo nosilni steber izstopne strategije iz gospodarske in socialne krize. Pri tem vlada ne bo pozabila na socialni dialog, Pahor pa napoveduje, da bo kmalu sklicana tretja konferenca razvojnega dialoga.
Vlada si bo ob tem prizadevala zagotoviti okolje, v katerem se bo bolj splačalo delati kot ostati doma in prejemati denarna nadomestila države, v katerem bo mogoče tudi z najnižjo plačo dostojno živeti in kjer strošek dela ne bo smel zniževati konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. "Najboljša socialna politika je razvojna politika," ob tem poudarja Pahor in dodaja: "Boljše en nezaposlen več na kratek rok kot dva nezaposlena na dolgi rok."
Pri tem je v luči zahtev po dvigu minimalne plače dejal, da je potrebno pogledati tako v realnem kot javnem sektorju, koliko je lahko in mora biti visoka plača, zato da se bo bolj splačalo delati kot živeti od državnih prispevkov in da bo obenem ohranjena konkurenčnost podjetij.
Vlada sicer načeloma ne načrtuje povečanja davčnih bremen prebivalstva, ker bi to poslabšalo konkurenčne pogoje gospodarstva. Prav zaradi zagotavljanja konkurenčnosti je Pahor osebno tudi mnenja, da v tem hipu pri udeležbi delavcev pri dobičku podjetij ne bi bil ustrezna rešitev.
Eden od največjih izzivov te vlade je bilo po Pahorjevih besedah dejstvo, da je prejšnja vlada sklenila kolektivno pogodbo za javni sektor, vredno okoli 450 milijonov evrov. Zato so tudi v času krize plače v javnem sektorju rasle in je obstajala nevarnost, da bodo zrasle za več kot deset odstotkov. To bi po njegovih besedah pomenilo popolno neravnovesje v plačni politiki in obremenitev gospodarstva. Vladi pa je po Pahorjevih besedah s sindikati javnega sektorja dvakrat uspelo doseči dogovor, s čimer so na letni ravni prihranili okrog 300 milijonov evrov.
Med ostalimi dosežki prvega mandata vlade je premier izpostavil tudi izboljšanje preiskovanja gospodarske kriminalitete, saj bo januarja začel delovati nacionalni preiskovalni urad. Pripravljen je nov družinski zakonik, sprejeti pa so bili tudi ukrepi za učinkovitejše delovanje sodišč. Tudi problem izbrisanih, ki je toliko let obremenjeval slovensko družbo, se ureja, še poudarja Pahor. Izpostavil je tudi sprejem vojnih zakonov, ob katerih se po njegovih besedah ni razvila sovražna diskusija, ter investicije v zdravstvu.