Lenarčič: Ponujena sporazumna predložitev arbitražnega spora Sodišču EU je dobra možnost

Na vprašanje, kaj lahko po petkovi razglasitvi Sodišča EU za nepristojnega v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe stori Slovenija, je Lenarčič odgovoril, da je en možen korak ponudilo sodišče samo v zadnjem vsebinskem odstavku sodbe.

"Povabilo je obe državi, da iščeta rešitev te zadeve in med možnimi potmi omenilo člen 273, namreč da sporazumno predložita spor temu istemu sodišču," je povedal Lenarčič, ki je bil pred prevzemom komisarskega položaja veleposlanik Slovenije pri EU, in to prav v času, ko je Slovenija vložila tožbo na sodišče.

Slovenija in Hrvaška lahko sodišču po njegovih besedah zastavita zelo preprosto vprašanje: ali arbitražna razsodba zavezuje obe strani. Slovenija je prepričana, da je tako, Hrvaška temu oporeka, pa naj sodišče pove, je dejal Lenarčič.

Na vprašanje, ali je 273. člen dobra možnost, za katero bi se Slovenija morala odločiti, je komisar odgovoril: "To je vedno bila dobra možnost. Problem je, da je zanjo potrebno soglasje obeh strani."

O možnosti, da Hrvaška pristane na predložitev spora sodišču na podlagi 273. člena, pa je Lenarčič dejal, da si težko predstavlja, da bi bila možna katera druga pot do rešitve tega spora, razen odločanja nekoga tretjega.

Predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc je sicer takoj po razglasitvi sodbe v petek o možnosti uporabe 273. člena dejal, da si bo moralo sodišče "poiskati druge kandidate za ta poskus". Na izrecno vprašanje, ali torej Slovenija ni zainteresirana za uporabo 273. člena, je odgovoril z opozorilom, da se lahko vsak sodni postopek razume tudi kot negotovost stranke, ki gre svoje stališče preveriti še na naslednje sodišče.

Lenarčič sicer ocenjuje, da je sodišče v sodbi dovolj jasno povedalo, da pričakuje od Slovenije in Hrvaške izvršitev arbitražne razsodbe, je pa po drugi strani ubralo zelo ozko tolmačenje svoje pristojnosti, medtem ko on osebno meni, da bi lahko sodišče razsojalo tudi o kršitvah prava EU. "No, odločilo se je, kot se je. Odločitev je končna in o tem razpravljati nima dosti smisla," je še dejal.

To, da v sporočilu za javnost piše, da je sodišče opozorilo na okoliščino, da morata državi storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe, in da te iste formulacije v sodbi ni, je Lenarčič komentiral z oceno, da je sodišče v izjavi za javnost poleg povzetka sodbe opisalo tudi kontekst, v katerem je sodbo sprejelo.

V tem kontekstu je po Lenarčičevih besedah omenilo arbitražno razsodbo, ki jo je treba izvršiti, medtem ko je v sami sodbi jezik drugačen, kajti nanaša se izključno na tisto, kar je bilo vsebovano v tožbenem zahtevku Slovenije, torej na kršitve prava EU, ni pa Slovenija spraševala sodišča glede veljavnosti arbitražne razsodbe, ki je mednarodno pravno dejstvo, veljavna in zavezujoča.

Na sodišču so sicer včeraj pojasnili, da se omenjeni odstavek v sporočilu za javnost po pomenu ne razlikuje od 106. točke sodbe, na kateri temelji. Ob tem so izpostavili, da je sporočilo za javnost neuradni dokument za medije, ki sodišča ne zavezuje. Le sodba je je avtentični vir odločitve sodišča.

V 106. točki sodbe med drugim piše, da arbitražni sporazum "določa, da pogodbenici v šestih mesecih po sprejetju arbitražne razsodbe storita vse potrebno za njeno izvršitev". Obenem pa v tej točki piše tudi, da je gotovo, kot je navedel tudi generalni pravobranilec, da arbitražna razsodba ni bila izvršena.

Lenarčič je včeraj komentiral tudi besede slovenske agentke Maje Menard, da je sodba nevaren presedan, ki odpira vrata kršitvam prava EU. Dejal je, da se dejansko lahko pojavijo primeri, ko sodišče ne bo želelo ali moglo razsojati v zadevah, ki so kršitve prava EU, samo zato, ker izvirajo iz nekega drugega pravnega področja, se pravi mednarodnega prava.

Glede stališča Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen v odnosu do stališča komisije Jean-Clauda Junckerja pa je Lenarčič izpostavil, da je že prejšnja komisija jasno povedala, da je treba arbitražno razsodbo izvršiti, in da to stališče ostaja.

To so včeraj potrdili tudi v tiskovni službi komisije. Stališče komisije glede arbitražne razsodbe se ni spremenilo: državi morata storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe. Pomembno je, da to storita v duhu lojalnega sodelovanja in ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava, je stališče komisije povzel govorec Christian Wigand.

Na vprašanje, kakšno je stališče komisije glede uporabe 273. člena, pa je govorec odgovoril, da "kot običajno ne bo ugibal o možnih scenarijih".

Komisija se je sicer na sodbo odzvala že v petek, ko so povedali, da sodbo jemljejo na znanje ter da morata obe članici sodbi slediti in si prizadevati za rešitev v duhu lojalnega sodelovanja.