Leljak: Če zločinov SDV ne bo preiskala Slovenija, jih bodo pa druge države

Komisija prav tako ni podprla sklepa predsednice komisije Eve Irgl (SDS), da pričakuje, da bo vlada v sodelovanju s tožilstvom naredila vse potrebno, da bodo morilci identificirani in jim bo pravično sojeno. Brez podpore je ostal tudi sklep, s katerim komisija poziva vse državljane, ki vedo za zločine Službe državne varnosti (SDV) ali pa so bili sami njihove žrtve, da ji dostavijo vse podatke o tem.

Matjaž Han (SD) je pred glasovanjem pojasnil, da obsoja vse zločine, da pa sklepov, ki so jih dobili na glasovanje eno minuto pred tem, ne more podpreti.

Irglova pa je ocenila, da bi vsi skupaj naredili velik korak naprej, če bi enotno pokazali, da želijo, da se te stvari uredijo, in bi sklepe podprli.

Razprava na včerajšnji nujni seji komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je bila sicer tudi tokrat polemična.

Vinko Gorenak (SDS) je opozoril, da sta se slovenska policija in tožilstvo zelo pozno odzvala na dokumente, ki govorijo o likvidacijah. Te je SDV izvajala med hrvaško emigracijo v drugi polovici prejšnjega stoletja, javnosti pa sta jih predstavila raziskovalca Roman Leljak in Igor Omerza.

Gorenak je razočaran zlasti nad odzivom Vrhovnega državnega tožilstva RS, ki je zaprosilo Generalne policijske uprave, naj poda pravno mnenje o zadevi, odstopilo v presojo okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani. To po besedah poslanca dokazuje, da to očitno ni prioriteta vrhovnega tožilstva.

Leljak pa je opozoril, da če zadev ne bomo preiskali sami, jih bodo preiskale druge države, predvsem Avstrija, ki ga je v zvezi z dokumenti, ki jih je odkril o umorih, že zaslišala.

Jani Möderndorfer (PS) je ocenil, da komisija o temi, kot je včerajšnja, ne more razpravljati. Poslance SDS je zato pozval, naj raje podajo zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, s katero bodo lahko razčiščevali te stvari.

Slednje je predlagal tudi Branko Kurnjek (DL). "Naj preiskovalna komisija pride temu do dna, da ne bomo s tem obremenjevali zdajšnje in vseh prihodnjih generacij," je dejal.

V večernem delu seje so spregovorili tudi o dokumentu, ki ga je na seji predstavil Leljak in zaradi katerega je bila seja popoldne nekaj časa prekinjena.

Dokument - gre za informacijo zvezne SDV o diverzantsko-terorističnih aktivnostih zoper SFRJ iz leta 1972 - po mnenju Gorenaka dokazuje, da ne držijo navedbe takratnega člana CK ZKS Milana Kučana, da je za primer uboja hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca zvedel šele, ko je o njem začel govoriti Leljak. Dokument, s katerim je bi po besedah Leljaka seznanjen tudi takratni slovenski politični vrh, namreč omenja tudi Crnogorca, in sicer kot vodjo hrvaške emigrantske skupine diverzantov, ki naj bi v Jugoslaviji načrtovala teroristične akcije.

Člani komisije iz vrst SDS so bili kritični tudi do oddaje Tarča, ki jo je TV Slovenija predvajala 16. januarja in v kateri je bilo govora o umorih hrvaške emigracije. Irglova je ocenila, da namen oddaje očitno ni bil razkriti resnice, pač pa slednjo prikriti.