Tak bi bil lahko naslov nove knjige Romana Leljaka Zemljaričeva dolga senca, saj je v njej kar 320 strani »avtorskega dela« nekdanjega načelnika slovenske Udbe. Arhivskemu gradivu je raziskovalec dodal svoj uvodnik, v katerem je zapise podrobneje razložil. Gre za program dela Službe državne varnosti od novembra 1974 do decembra 1975, ki ga je podpisal Janez Zemljarič. Ta je izvajala prisluškovanja na objektih in telefonih političnih nasprotnikov, oporečnikov, razumnikov, književnikov, direktorjev v domovini in čez mejo. V programu dela so bile zapisane tudi vse operativne akcije proti njim. Med drugim tudi akcije proti slovenski, hrvaški in srbski emigraciji, ki jih je izvajala slovenska Udba.
Med sodelavci za izvajanje akcij je omenjen tudi Hanzi (s pravim imenom Milan Dorić). Ta je med drugim sodeloval v dveh posebej omenjenih akcijah Pevec in Pliberški vod. V prvi je v Nemčiji zalezoval Anteja Vukića, ki ga je Udba hotela umoriti leta 1968, v okviru druge pa Nikico Martinovića, ki je bil umorjen leta 1975 v Celovcu. V poglavju Ekstremna emigracija ostalih jugoslovanskih narodov med drugim piše, da bo SDV »sodelovala s službami DV Hrvaške, BIH in SDV ZSNZ pri realizacijah specialnih akcij proti organizatorjem ekstremističnih aktivnosti.« Ta dokument je zlasti zanimiv za sodišče v Münchnu, ki sodi zaradi udbovskih umorov.
Med drugimi akcijami je omenjeno udbovsko nadzorovanje koroških Slovencev in njihovih organizacij: Mohorjeve družbe, skrajno levičarske skupine Kladivo, Slovenskega akademskega doma na Dunaju in še nekaterih Slovencev. Udba je nadzorovala tujce, ki so delali v Sloveniji. Dokumentacija razkriva, da je Udba »pasivizirala« tržaškega pisatelja Borisa Pahorja ter nadzirala slovenske pisatelje in intelektualce: Viktorja Blažiča, Vladimirja Kavčiča, Daneta Zajca, Andreja Capudra, Lojzeta Kovačiča, Edvarda Kocbeka, Nika Grafenauerja, Tarasa Kermaunerja, Marjana Poljšaka, Janšo Zlobca, Ernesta Petriča, Janeza Jerovška, Toneta Partljiča, Staneta Kavčiča itd.